Aktualne objave

Preberi več aktualnih novic

Znani Slovenci

Bernarda Marovt:Slovenska lepotica stoletja
Bernarda Marovt: Slovenian Beauty of the Century

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Bernarda Marovt je prva svetovno priznana slovenska manekenka in fotomodel, ki ji je uspelo v evropskem in svetovnem merilu. Srednja generacija se je najbolj spomni po tem, da je bila leta 1983 Miss Jugoslavije, istega leta so jo na izboru za Miss sveta izbrali za Miss fotogeničnosti. Še bolj ponosna pa je na kasnejša priznanja: Top model Italije 1990, Top model Evrope 1992, istega leta je dobila tudi naziv za najbolj fotografiran obraz na svetu. Že leta 1992 je dobila nagrado za življenjsko delo, leta 2000 pa je bila po izboru revije Jana Slovenska lepotica stoletja. S svojo profesionalnostjo, delavnostjo in vztrajnostjo je ustvarila izjemno kariero, še danes je aktivna, svoje znanje pa prenaša tudi na druge.

Bernarda Marovt is the first world-acclaimed Slovenian fashion and photo model to succeed on both the European and the grand global scale. The mid generation might remember her for her title of Miss Yugoslavia of 1983 – the very same year she was also pronounced the most photogenic contestant in...Preberi članek v celoti

Odkrivajmo Slovenijo

Spoznavajmo Slovenijo skozi pomembne dogodke in dosežke naših športnikov, umetnikov, znanstvenikov,…
Discovering Slovenia through historic events and the achievements of our sportsmen, artists, and scientists …

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Slovenijo so v drugi polovici leta 2016 zaznamovali različni dogodki in osebe s področja športa, znanosti, gospodarstva in kulture. Tokrat smo se osredotočili predvsem na izjemne dosežke Slovenk in Slovencev ter dogodke, od katerih lahko pričakujemo pozitivne učinke.

In the second half of 2016, the course of Slovenian history was determined by various events and professionals from the fields of sports, science, economy, and culture. This time, we focused primarily on the outstanding achievements of Slovenians and certain events that will most likely bear positive...Preberi članek v celoti

Zgodilo se je

Vlasta Arzenšek Gottstein: Raziskovalka, umetnica, popotnica
Vlasta Arzenšek Gottstein: Researcher, Artist, and Traveler

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Slikarka Vlasta Arzenšek Gottstein iz Kölna že 60 let živi v Nemčiji. Slovenijo od najstniških let redno obiskuje, zadnja leta pa je tudi pogosta udeleženka tradicionalnih slikarskih kolonij Združenja Slovenska izseljenska matica ter drugih organizatorjev. Kot raziskovalka življenja in umetnosti je veliko potovala po svetu, s Slovenijo pa jo globoko povezujejo njeno otroštvo, dom njenih prednikov in slovenska istovetnost. Vse to je odražala tudi zadnja razstava njenih del v tehniki kolaža z naslovom Plasti časa, ki se je 4. decembra zaključila v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani.

Painter Vlasta Arzenšek Gottstein from Cologne has lived in Germany for the past 60 years. Since her teens, she has been visiting Slovenia regularly, and for the past few years, she has also been attending the traditional painting workshops organized by the Slovenian Emigrant Association and others....Preberi članek v celoti

Knjižnična mreža

Slovenske korenine in pridih svetovljanstva v literarnih delih Maruše Krese in Brine Švigelj Merat (Brine Svit)
Slovenian Roots and Cosmopolitan Spirit as Presented in Literary Works of Maruša Krese and Brina Švigelj Merat (Brina Svit)

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Uvod

Sodobni literarni ustvarjalki Maruša Krese (1947−2013) in Brina Švigelj Merat – Brina Svit (1954) sta slovenskega rodu, velik del svoje življenjske poti pa sta začrtali v tujini. Maruša Krese je bila rojena v Ljubljani, že v času študija je živela v ZDA, kasneje pa kot novinarka in pisateljica več let v Berlinu. Brina Svit, prav tako rojena v Ljubljani, se je po študiju francoske filologije in primerjalne književnosti leta 1980 preselila v Pariz. Kljub dolgoletnemu življenju v tujini in svetovljanskemu značaju, ki sta ga avtorici razvili skladno s svojo izkušnjo migracije, v svojih delih izpovedujeta, da je slovenski prostor vedno predstavljal tisto geografsko območje, kamor sta se vedno znova radi vračali. Kljub življenju in ustvarjanju v tujini ohranjata s slovenskim prostorom posebno čustveno navezavo, ki jo izkušnja migracije pravzaprav še dodatno poglobi.

Obe literarni ustvarjalki sta svojo izkušnjo migracije in življenje v drugem geografskem okolju ubesedili v svojih literarnih delih. Ob izkušnji migracije pa prevprašujeta in izpostavljata tudi svoja razmerja do primarne domovine, slovenske kulture in jezika. V svojih literarnih delih navezavo na tradicijo in slovenski prostor povezujeta s svetovljansko odprtostjo ter elementi iz drugih družbenih okolij in kultur, kjer sta živeli in ustvarjali. To povezovanje ustvarja iz njunega literarnega snovanja izjemno zanimiva literarna dela, nekakšne literarne hibride, ki spodbujajo medkulturnost na eni strani in partikularnost na drugi; promocijo in ohranjanje slovenske kulture ter jezika v povezavi z elementi univerzalnega v kompleksnosti sodobnih globalizacijskih in migracijskih procesov.


Introduction

Contemporary literary writers Maruša Krese (1947-2013) and Brina Švigelj Merat, alias Brina Svit, (1954) are Slovenian authors who have led a greater part of their lives abroad. Maruša Krese was born in Ljubljana, studied in the USA, and later worked as a journalist and...
Preberi članek v celoti

Slovenska društva

20 let Društva Slovencev KREDARICA 1997- 2017
20th Anniversary of Slovenian Society Kredarica (1997-2017)

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Ustanovitev in razvoj

Zgodba o nastanku prvega slovenskega društva v Srbiji sega v leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna država. To je bilo tudi leto popisa prebivalstva. Ko je pokojni Franja Mihevc, pobudnik nastanka društva, leta 1992 v Novosadskem dnevniku prebral rezultate popisa, po katerih se je v Novem Sadu za Slovence izreklo 545 ljudi, ga je ta številka navedla na razmišljanje, kdo so ti ljudje, ki so se v tistih neugodnih časih opredelili, da so Slovenci.
V resnici so se namreč dogajale velike politične spremembe, skupna država je razpadala, a Slovenci, ki so ostali izven matične domovine in novonastale države Republike Slovenije, so popolnoma izgubili stik s svojimi sorodniki, saj so bile pretrgane vse povezave, onemogočeno jim je bilo potovati domov, k svojim staršem ali sorodnikom v Slovenijo, v regiji je vladala vojna in popolna blokada . Zanimalo ga je tudi, kako bi se spoznali, da bi potem skupaj lažje opozarjali na svoje težave in se povezali z uradnimi predstavniki Slovenije, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom. Bilo je jasno, da so postali izseljenci, čeprav ni natančno vedel, kako bi se lahko imenovali: ali so izseljenci, zdomci ali kot vsi drugi celo tujci, vse mu je bilo zapleteno.
Edina možnost, kar pa ni bilo preprosto, je bila viza za vstop v Slovenijo, za katero so morali enako kot vsi drugi zaprositi na takrat najbližjem Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti. Tu so ga napotili, naj se obrne na Slovensko izseljensko matico in Mihevc jim je ob koncu leta 1993 posredoval podatek iz časopisa in razložil situacijo. Že februarja 1994 so mu na Matici odgovorili na pismo, oktobra istega leta pa ga povabili na prvi uradni sestanek v Ljubljano. Janez Rogelj, takratni sekretar v ZSIM, je sprejel Mihevca in mu dal napotke za ustanovitev društva.


Establishment and Development

The establishment of the first Slovenian association in Serbia dates back to 1991 – the year Slovenia gained independence and the year of the first population census. When Franja Mihevc, the late initiator for the association’s establishment, was reading...
Preberi članek v celoti

Mladi

Povsod, kjer živiš, pustiš del svojega srca…
Leave a Part of Your Heart Anywhere You Live

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Pri 34-tih se je kot mati dveh otrok, brez redne službe in brez vida (zaradi redke bolezni, ki jo je doletela pri 24-ih, je popolnoma oslepela) znašla na življenjskem razpotju. Lahko bi obtičala v kotu dnevne sobe in se smilila sama sebi, toda Tjaša M. Kos je pobrala šila in kopita in svoja (takrat šele dva) otroka in se odpravila s trebuhom za kruhom v Avstrijo. Sprva je nameravala ostati nekaj mesecev, potem pa je iz tega nastalo več let. Naposled se je vrnila v rodno Ljubljano. Doktorirala je iz psihoterapevtske znanosti, rodila še enega otroka in si ustvarila novo življenje v domovini. Vendar meni, da jo je izseljenska izkušnja močno zaznamovala. »Po tem nisi nikoli več isti,« pravi. Zdaj živi razpeta med Ljubljano, Dunajem, Gradcem in številnimi kraji po svetu. Pri svojem delu se srečuje z zgodbami mnogih izseljencev, tudi s tistimi bolj temačnimi platmi življenja v tujini, o katerih se sicer ne govori. Psihološka pomoč izseljencem v duševni stiski je postala njeno življenjsko poslanstvo.

Unemployed mother of two children, rendered completely blind due to a rare condition she suffered from at 24, Tjaša M. Kos found herself at the crossroads of her life. She could isolate herself in the corner of her living room, feeling sorry for herself, however, she picked herself up, took her...Preberi članek v celoti

Predstavljamo Vam

Alejandra Laurencich - povezana s Slovenijo z dvema močnima vezema
Alejandra Laurencich – Connected to Slovenia through Two Strong Links

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Alejandra Laurencich (Lavrenčič) je ustanoviteljica in direktorica prestižne literarne revije »La Balandra« (Barčica), ki je bila priznana kot ena izmed treh najboljših kulturnih revij v Argentini in izhaja že peto leto – čudež za tako revijo v tej deželi.
Ne le o reviji, tudi o Alejandri je dobro kaj vedeti, zato smo jo povabili k intervjuju; sicer v kastiljščini, saj slovenskega jezika ne obvlada. Objavljamo prevod.


Alejandra Laurencich (Lavrenčič) is the founder and director of a prestigious literary magazine entitled La Balandra (The Boat), which happens to be one of the three best cultural magazines in Argentina. The first issue was published five years ago, and in Argentina, five years of a magazine being...Preberi članek v celoti

Ali ste vedeli

... da je radijska oddaja Slovencev v Argentini Okence v Slovenijo decembra stopila v tretje desetletje oddajanja?
... That December will mark the 30th anniversary of the Slovenian Argentine radio channel Okence v Slovenijo?

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Oddaja je decembra 1987 začela delovati v Buenos Airesu kot Slovenski kotiček v Argentini. Njen namen je bil zapolniti prazen prostor, saj takrat v argentinskem etru ni bilo nobene slovenske radijske oddaje. Ustanovil jo je gospodarstvenik Albert Čuk, ki jo je tudi sam financiral. Na začetku je bila pretežno glasbenega značaja, dopolnjena s komentarji, novicami ter pozdravi. Poleg Alberta Čuka je pri oddaji v njenih začetkih sodelovalo kar nekaj mladih, po nekaj letih jih je je ostalo šest: Ana Ličen, Mariana Pirc, Betty Miklavc, Nestor Stocca in Mirko Vasle, iz Ljubljane pa je poročal Juan Vasle. Po Čukovi smrti, februarja 1993, so z oddajo pod imenom Okence v Slovenijo nadaljevali njegovi sodelavci. Postala je informativnega značaja, s poročanjem v živo iz Ljubljane v španskem jeziku, uvedli so tudi kulturni del ter intervjuje. Danes iz Ljubljane poroča Tatiana Willenpart, sodelavcem se je pridružila tudi mlada Carla Stocca.

In 1987, Slovenians living in Argentina got their first radio channel. There had been a void in the Argentine radio sphere that needed to be filled, so entrepreneur Albert Čuk established and funded a Slovenian radio channel. At first, the channel mainly broadcast music which was occasionally...Preberi članek v celoti

Tradicija in obrt

Slovenski običaji ob božiču in novem letu
Slovenian Holiday Customs

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Čas ob koncu starega leta je čas velikih pričakovanj. Otroci in odrasli se veselijo Miklavža, kolin, božiča, štefanovega, tepežkanja, koledovanja in začetka novega leta. Do danes se je obdržalo le malo običajev.

The yuletide season is a time of great expectations. Both children and adults can hardly wait for St. Nicholas, the holiday cuisine, Christmas, St Stephen’s, the after-feast, caroling, and the beginning of a new year. Among the most forgotten is the after-feast celebrated on 28 December.
In...
Preberi članek v celoti

Muzejska mreža

Muzej iluzij – zabaven, poučen, drugačen
Museum of illusions in Ljubljana

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Avgusta letos so na Kongresnem trgu 13 v Ljubljani odprli podružnico zagrebškega Muzeja iluzij. K reševanju logičnih ugank, razkrivanju optičnih prevar in raziskovanju delovanja človeških možganov je muzej privabil že več tisoč obiskovalcev. Vendar pa to ni tradicionalen muzej. Obiskovalci se lahko v muzejskih prostorih podijo, smejijo, kričijo in fotografirajo brez zadržkov.

Museum of illusion on Kongresni trg 13, in Ljubljana, opened its doors in august this year. To solve logic puzzles, disclosing optical illusions and investigate how the human brain works, the museum attracted several thousands of people. However, this is not a traditional museum. Visitors can roam the...Preberi članek v celoti

Slovenska kuhinja

Bučno olje – kulinarična posebnost Slovenije
Pumpkin Oil –Slovenian Cuisine Specialty

Objavljeno dne/Published on: 06.10.2016

Na območju Štajerske in Prekmurja je tradicija pridelave oljnih buč in predelave bučnih semen v bučno olje znana že od 18. stoletja. Danes je bučno olje naših krajev petnajsti slovenski izdelek z zaščitenim geografskim poreklom, ki je registriran pri Evropski komisiji v Bruslju. Sorte bučnih semen za predelavo v štajersko prekmursko bučno olje niso predpisane, morajo pa ustrezati predpisani kakovosti.

In Styria and Prekmurje, the tradition of growing pumpkins and producing pumpkin oil from their seeds has been around ever since the 18th century. Today, pumpkin oil is the 15th product on the list of Slovenian products with a designation of geographic origin, registered at the European Commission in...Preberi članek v celoti