Aktualne objave

Preberi več aktualnih novic

Znani Slovenci

Nasmejani Plečnik na Brionih

Objavljeno dne/Published on: 31.03.2017

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je s svojimi stvaritvami pustil neizbrisen pečat na Dunaju, v Pragi, predvsem pa v rodni Ljubljani. V Plečnikovem letu 2017, ko obeležujemo 60. obletnico smrti in 145-letnico rojstva tega velikega mojstra, smo obiskali Plečnikovo hišo v Ljubljani in si pod vodstvom Marijana Ruperta iz NUK ogledali razstavo Plečnik na Brionih. Na njej je mogoče videti tudi do sedaj neznane fotografije Plečnika med obiskom brionskega otočja, kjer je zaključeval svoj zadnji v celoti dokončani projekt, vrtni paviljon za Tita.

Legacy of Jože Plečnik
With his creations, the Slovenian architect Jože Plečnik has left an indelible mark on Vienna, Prague, and his hometown Ljubljana. In Plečnik’s year 2017, 60 years have passed since the death and 145 since the birth of this great man. To mark the occasion, we visited...
Preberi članek v celoti

Odkrivajmo Slovenijo

Muzej na prostem Rogatec – prostor, kjer lahko doživimo lastno izkušnjo dediščine
Rogatec Open-Air Museum – Experience Our Heritage

Objavljeno dne/Published on: 25.05.2017

Muzej na prostem Rogatec, ki leži ob vznožju Donačke gore, je največji tovrstni slovenski muzej. V njem je predstavljeno srednještajersko ljudsko stavbarstvo subpanonskega tipa. Obiskovalci si lahko ogledajo več stavb, značilnih za območje Obsotelja v času od 19. do sredine 20. stoletja, pestra programska dejavnost muzeja pa omogoča, da kulturno dediščino tudi dejansko doživijo. Muzej je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, leta 1997 pa je bil nominiran tudi za evropski muzej leta.

Prva in hkrati osrednja stavba, ki so jo domači zanesenjaki leta 1981 prenesli na območje današnjega muzeja, je Šmitova hiša. Gre za stanovanjsko hišo subpanonskega tipa z začetka 19. stoletja. Kot pojasnjuje Nives Brezovnik z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, je hiša pripadala Šmitovi družini iz Tlak. V njej se je rodil in odraščal znani slovenski pesnik, prevajalec in urednik Cicibana Jože Šmit.


Rogatec Open-Air Museum, located at the foothills of Donačka Gora, is the largest open-air museum in Slovenia. Focused on the sub-Pannonian folk architecture of central Styria, it includes multiple buildings typical of the Obsotelj region from 19th to mid-20th century. The diverse thematic activities...Preberi članek v celoti

Zgodilo se je

VEDNO VEČ ZANIMANJA ZA UČENJE SLOVENŠČINE
Increasing Interest in Learning Slovenian

Objavljeno dne/Published on: 07.04.2017

Zanimanje za dopolnilni pouk slovenščine v Nemčiji, Švici, na Nizozemskem in Hrvaškem se povečuje. To je razveseljiva ugotovitev pogovora z učiteljicami Martino Tomšič Kramberger in ddr. Miro Delavec Touhami, Anjo Dobrovc, Danico Novosel ter Vero Hrga, ki so se udeležile strokovnega izobraževanja za učitelje iz evropskih držav v Ljubljani. Organizirala sta ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo.

The interest in supplementary Slovenian language classes in Germany, Switzerland, the Netherlands, and Croatia is increasing. I spoke with teachers Martina Tomšič Kramberger, Mira Delavec Touhami, Anja Dobrovc, Danica Novosel, and Vera Hrga, who all attended the professional training for teachers...Preberi članek v celoti

Knjižnična mreža

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (Goriška Mohorjeva družba, 2016)
-

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

“… v svet, ki je ponujal priložnosti in nastavljal pasti.”


Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes goriške literarne ustvarjalke Darinke Kozinc ponuja izseke iz življenjskih zgodb devetih žensk, ki se jih je dotaknil fenomen aleksandrinstva, oblike ženske ekonomske migracije, ki je v Egipt (predvsem Aleksandrijo in Kairo) vodila številna dekleta in žene. V Egiptu so bile znane kot Goričanke ali Les Goriciennes, saj je bila ta oblika ekonomske migracije značilna za goriški prostor, predvsem za spodnjo Vipavsko dolino. Fenomen aleksandrinstva je zaznamoval predvsem čas okoli druge svetovne vojne, ko so bile ekonomske in gospodarske razmere na tem območju zelo slabe in nestabilne. Aleksandrinke, ki so bile plod družinskih in kolektivnih ekonomskih načrtov, in so kot delavke odhajale v Egipt, večinoma k bogatim evropskim družinam, so pogosto reševale prebivalstvo revščine, zadolžene kmetije in omogočile marsikateri družini obstanek na svoji zemlji ter preprečile odselitev. Fenomen je bil v slovenski književnosti že problematiziran, vendar enoznačno in tudi stereotipno prikazan. Avtorica Darinka Kozinc z raznolikostjo, ki jo izpostavlja v svojih pripovedih, pojav prikaže v novi in veliko bolj stvarni luči, v vseh odtenkih, paradoksih in nasprotovanjih, ki jih vsebuje, v vsej nepredvidljivosti, take so bile nenazadnje usode aleksandrink in njihova življenja sama.

“… into a world abundant with opportunities and traps alike.”


Les Goriciennes, a collection of short stories by Darinka Kozinc, a literary writer from the Goricia region, presents fragments taken from the life stories of nine women. All of them were representatives of the...
Preberi članek v celoti

Slovenska društva

NA NOVIH 70 USPEŠNIH LET ...
HERE’S TO ANOTHER 70 YEARS OF SUCCESS...

Objavljeno dne/Published on: 26.04.2017

Bila je jesen, pisalo se je leto 1947, ko se je skupinica Slovenk in Slovencev, ki so na Reki s formiranjem novih državnih meja postali „zamejci“, zbrala v majhni sobici z eno samo željo, da ohranijo svoj materni jezik, običaje in tradicijo skozi pesem, ples in prosveto. Glavna aktivistka tega gibanja je bila učiteljica Zora Ausec, ki se je zavzemala tudi za slovensko šolo, ki je na Reki delovala od 1947 – 1950 in so jo nekoč obiskovali tudi naši sedanji najstarejši člani društva, ki so še zmeraj aktivni. Prvi člani so se uskladili, da društvo poimenujejo “Bazovica” po kraju blizu Trsta, kjer so padle prve slovenske žrtve fašističnih napadov.
Slovenci so na tem območju sicer zabeleženi že veliko prej. Prvi zapisi izhajajo iz 15. stoletja, v začetku 19. stoletja pa je skoraj 20% prebivalstva doma govorilo v enem od slovenskih narečij. Po drugi SV je Reka postala največje pristanišče in industrijsko središče, kar je sprožilo novi val Slovencev na to ozemlje zaradi možnosti zaposlitve v hitro razvijajočem se centru. V mestu, ki je postalo tudi kulturno središče, so skozi čas živeli in delali pomembni Slovenci, kot so: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Janez Trdina, Slovenec je bil pa tudi najbogatejši reški meščan , trgovec Ludovik Adamič, ki je zgradil reško gledališče. Med velike mecene sodi še en Slovenec, zaščitnik kulture in umetnosti Josip Gorup, ki je med drugim posedoval stavbo današnjega kliničnega centra in nekdanji hotel „Evropa“, vila na sedanjem naslovu Podpinjol 43 pa je bila v lasti njegovega sina Milana. Po njegovi smrti so oblasti odločile, da se stavba dodeli v last slovenski narodni skupnosti na Reki in naj služi v kulturne in prosvetne namene.


It was in fall 1947 that a group of Slovenian men and women gathered in a small room in Rijeka, where they became a Slovenian minority wishing nothing but to preserve their mother tongue, customs, and tradition through singing, dancing, and educating. The movement's main activist was teacher Zora...Preberi članek v celoti

Mladi

Za boljši svet s širjenjem pozitivne energije, poguma in vere vase
Spreading Positive Energy, Courage, and Self-Confidence for a Better World

Objavljeno dne/Published on: 12.05.2017

Maja Novak-Mayita je svetovna popotnica, ki jo je spoznavanje različnih dežel in kultur odprlo za sprejemanje in spoštovanje novega, drugačnega, učenje ter duhovno rast. Svoje bogate popotniške in delovne izkušnje je strnila v dveh knjigah, Esenca življenja na poti in S trebuhom za kruhom, v katerih opisuje svoje doživljaje in svetuje mladim, ki bi se radi v iskanju dela odpravili v svet.

Maja Novak-Mayita is a world traveler who has learned to accept and respect anything and anyone new or different, gained a lot of knowledge, and grown spiritually through her traveling to different parts of the world and getting to know new cultures. She has condensed her rich travel and work experience...Preberi članek v celoti

Predstavljamo Vam

DRAGICA ČARNA IN NJENE LJUBEZNI BREZ DOMA
Loves Without Home

Objavljeno dne/Published on: 26.04.2017

Dragica Novak Štokelj, magistra znanosti, profesorica slovenščine in italijanščine, pesnica in aforistka, je zadnjih 25 let preživela v Rimu, Madridu in Bruslju, ki je še vedno njen drugi dom. Kot žena nekdanjega slovenskega diplomata se je veliko gibala v diplomatskih krogih, poučevala slovenščino v evropskih institucijah, zadnja leta pa večino svojega časa namenja pisanju poezije, izobraževanju v alternativnih metodah zdravljenja in astrologiji ter se uči plesati flamenko. Z njeno zadnjo pesniško zbirko Ljubezni brez doma se je rodilo tudi njeno umetniško ime Dragica Čarna.

Dragica Novak Štokelj is a teacher of Slovenian and Italian, a poet, and an aphorist who has spent the last 25 years living in Rome, Madrid, and Brussels, considering the last-mentioned to be her second home. Being the wife of a former Slovenian diplomat, Štokelj has been extensively involved in the...Preberi članek v celoti

Ali ste vedeli

... da je radijska oddaja Slovencev v Argentini Okence v Slovenijo decembra stopila v tretje desetletje oddajanja?
... That December will mark the 30th anniversary of the Slovenian Argentine radio channel Okence v Slovenijo?

Objavljeno dne/Published on: 08.12.2016

Oddaja je decembra 1987 začela delovati v Buenos Airesu kot Slovenski kotiček v Argentini. Njen namen je bil zapolniti prazen prostor, saj takrat v argentinskem etru ni bilo nobene slovenske radijske oddaje. Ustanovil jo je gospodarstvenik Albert Čuk, ki jo je tudi sam financiral. Na začetku je bila pretežno glasbenega značaja, dopolnjena s komentarji, novicami ter pozdravi. Poleg Alberta Čuka je pri oddaji v njenih začetkih sodelovalo kar nekaj mladih, po nekaj letih jih je je ostalo šest: Ana Ličen, Mariana Pirc, Betty Miklavc, Nestor Stocca in Mirko Vasle, iz Ljubljane pa je poročal Juan Vasle. Po Čukovi smrti, februarja 1993, so z oddajo pod imenom Okence v Slovenijo nadaljevali njegovi sodelavci. Postala je informativnega značaja, s poročanjem v živo iz Ljubljane v španskem jeziku, uvedli so tudi kulturni del ter intervjuje. Danes iz Ljubljane poroča Tatiana Willenpart, sodelavcem se je pridružila tudi mlada Carla Stocca.

In 1987, Slovenians living in Argentina got their first radio channel. There had been a void in the Argentine radio sphere that needed to be filled, so entrepreneur Albert Čuk established and funded a Slovenian radio channel. At first, the channel mainly broadcast music which was occasionally...Preberi članek v celoti

Tradicija in obrt

Edinstven muzej kozolcev na prostem
Unique Open-Air Hayrack

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Slovenija velja za deželo kozolcev, značilnih mojstrovin ljudskega stavbarstva, ki jih je nekoč imela vsaka domačija. Na podeželju jih še danes uporabljajo za sušenje in shranjevanje sena, žita, lanu, konoplje, stročnic, detelje ali koruze, dvojne pa tudi za shranjevanje orodja in kmetijskih strojev. Za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine še posebej zavzeto skrbijo v Deželi kozolcev v Šentrupertu, kjer so v muzej na prostem prenesli kozolce različnih tipov in oblik, med njimi tudi Lukatov toplar iz leta 1795, ki je eden najstarejših kozolcev pri nas, ter Simončičev toplar, prvi kozolec s statusom spomenika državnega pomena.

Slovenia is known as the land of hayracks – the works of folk architecture that were once the characteristic feature of each and every homestead. In the countryside, they still use hayracks to store and dry hay, grain, flax, hemp, legumes, alfalfa, or corn; while also using roofed double hayracks...Preberi članek v celoti

Muzejska mreža

Dolenjski muzej Novo mesto v znamenju Jantarnega leta 2017
The Lower-Carniolan Novo Mesto Museum in the 2017 Year of Amber

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Dolenjski muzej Novo mesto je pokrajinski muzej kompleksnega tipa, ki v svojem delovanju pokriva področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine in zgodovine ter zgodovine umetnosti. Muzej ima lastno konservatorsko – restavratorsko delavnico za arheološke predmete, dobro razvito pedagoško službo, v okviru muzeja pa delujeta tudi dislocirani enoti Jakčev dom in Kočevski rog.
V svojem poslanstvu muzej v prvi vrsti skrbi za zbiranje, evidentiranje, proučevanje, dokumentiranje, hranjenje, varovanje in raziskovanje premične kulturne dediščine Novega mesta in Dolenjske, opozarja na njen pomen in vlogo v preteklosti. S stalnimi in občasnimi razstavami z vseh področij muzejskega dela, bogato založniško in pedagoško dejavnostjo muzej skrbi za primerno predstavitev premične dediščine širši javnosti. Dolenjski muzej so ustanovili 1. junija 1950, 85 let po prvi zamisli o pokrajinskem muzeju, ki je zaživela ob praznovanju 500-letnice Novega mesta. Današnjo podobo je muzej dobil sredi 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja z Jakčevim domom in dislocirano enoto Kočevski rog.


The Lower-Carniolan Novo Mesto Museum is a complex-type regional museum that covers the scientific fields of archeology, ethnology, cultural history, history, and art history.The museum houses its own conservation and restoration workshop for archeologic artifacts, boasts a good pedagogical staff, and...Preberi članek v celoti

Slovenska kuhinja

CVIČEK – posebnost Slovenije
CVIČEK - Specialty of the Slovenian Region

Objavljeno dne/Published on: 20.02.2017

Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum, ki pomeni tako vino kot trta. Proces alkoholnega vrenja povzročijo mikroorganizmi (glive kvasovke), ki počasi pretvarjajo sladkor v alkohol.
Domovina cvička je le dolenjski vinorodni okoliš, ki je del vinorodne dežele Posavje. Dolenjska predstavlja največje vinogradniško območje v Sloveniji in poteka ob desnem bregu reke Save, ob bregovih reke Krke in pobočjih Gorjancev vse do hrvaške meje na jugovzhodu.
Cviček je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv. Je pojem slovenskega nacionalnega vina in sodi v slovensko zakladnico. Prve zapise o cvičku najdemo že ob koncu 17. stoletja ( Janez Vajkard Valvasor). Svoj preporod pa je doživel na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko so zaradi trtne uši prenovili veliko vinogradov. Vinski trgovci so že v času pred prvo svetovno vojno prodajali cviček na Dunaj in v Gradec, v času po drugi svetovni vojni so ga izvažali tudi v Švico, Belgijo in Anglijo ter celo v Brazilijo. Danes ga poznajo že v pretežnem delu Evrope (zlasti EU), Severni Ameriki in Rusiji.
Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Ima značaj rdečega vina, saj vsebuje približno 65 % rdečih sort grozdja, od tega največ žametne črnine ali žametovke in modre frankinje, in približno 35 % belih sort, in sicer kraljevino, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, o, štajersko belino ali ranfol. Vina, ki so lahko podobne sestave, pa je grozdje zraslo izven tega okoliša, se ne smejo imenovati cviček.


Wine is an alcoholic beverage made with alcoholic fermentation of grape juice of cider. The word is derived from the latin term vinum, relating to either wine of the grapevine plant. The process of alcoholic fermentation is supported by microorganisms (yeast) that slowly transform sugar into alcohol.Preberi članek v celoti