Pregled dela SIM 2015

Objavljeno dne/Published on: 04.12.2015

Slovenska izseljenska matica je institucija stara več kot pol stoletja. Medtem je zamenjala številne predsednike, kader in s časom postala ena izmed štirih organizacij, ki delujejo na področju Slovencev po svetu. Dela je dovolj za vse in glede na trende izseljevanja - kaže da ga bo še več - se je potrebno zamisliti, ali je način dosedanjega dela pravilen in ali seže dovolj daleč.

Na SIM smo se Slovencem po svetu približali preko svetovnega spleta, saj imamo informativno spletno stran, kjer pišemo o novicah na področju dela SIM in izseljenstva, spletno revijo Rodna gruda in spletno Izseljensko nepremičninsko točko, povezani pa smo tudi preko socialnega omrežja Facebook. V naših prostorih gostimo predavatelje iz sveta in Slovenije, ki predstavljajo teme, zanimive izseljencem, tistim, ki so se v matično domovino vrnili ali se večkrat vračajo, ter vsem, ki jih to področje kakor koli zanima.. V začetku leta smo se z Alenko Veber  sprehodili po slovenskih muzejih. V Rodni grudi vam predstavljamo hmeljarski muzej in muzej krasa. Prvi je po mnenju Veberjeve edinstven v Evropi, če ne celo v svetu.

Mitja Potočnik, univerzitetni diplomirani zgodovinar, ki živi v Gani, nam je predstavil tradicionalno in avtentično simboliko nekaterih ganskih etničnih skupnosti, ostankov predkolonialne kulture, ki se, zaradi vdora kapitalizma, tehnologije in splošne modernizacije družbe, transformirajo in skušajo preživeti ali pa tonejo v pozabo. Cilj predavanja je bil razložiti pomen ohranjanja tradicionalne kulture v globalnem svetu.

Predsednik SIM, Sergij Pelhan, je v Državnem zboru javno predstavil mnenje SIM k predlogu osnutka Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu, kjer je, poleg poenostavitve postopka repatriacije in vzpostavitve nove strategije za ohranjanje Slovenstva med novo generacijo mladih, ki odhajajo v svet, opomnil  tudi na nujnost postavitve spominskega centra izseljenstva.

Slikarska kolonija je tradicionalen projekt SIM, ki smo ga v letu  2015 po dolgih letih obudili v Selih pri Ajdovcu v Suhi krajini blizu Žužemberka. Preko razpisa smo letos sprejeli osem slikarjev. Čudovita narava v osrčju Suhe krajine in vesela tema sta naslikali platna naših udeležencev in poskrbeli za prešerno razpoloženje. Na tem mestu se moramo zahvaliti za izredno gostoljubnost, ki nam jo je izkazal pred kratkim preminuli lastnik Vesele vasi, Alojz Iskra, s svojo soprogo. Ostal nam je v lepem spominu in resnično upamo, da bo njegova ideja o oživitvi turizma v Suhi krajini nekega dne v popolnosti zaživela.

V  začetku  julija smo v Društvu slovenskih pisateljev predstavili knjigo Anne Valenčič Davis, ki nosi naslov Petunija v čebulni gredi. Knjigo sta predstavila dr. Janja Žitnik Serafin iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in urednik knjige Peter Kovačič Peršin. Svoje vtise je ob izidu knjige povzela tudi avtorica, ki je za to priložnost prispela iz Čila. Leta 2002 je knjigo objavila v Santiagu de Chile pri založbi RIL editores, v španščini pa je naslovljena Petunia en un cebollar. Gre za krajši roman, sestavljen iz šestnajstih epizod, v katerih opisuje značilne dogodke iz svojega otroštva. Delo Petunia en un cebollar je bilo oktobra 2003 z velikim uspehom predstavljeno na mednarodnem knjižnem sejmu v Santiagu. Na radijskem izboru za najboljši roman je po sodbi bralcev Petunija ves oktober konkurirala najboljšemu delu Isabel Allende, ki je na obeh ameriških celinah in v Evropi prodala na milijone svojih knjig. Anna Valenčič še danes govori narečno slovenščino, ki se jo je kot otrok naučila v družini.

Slikarska razstava Amalije Perez

Amalia Nelida Peréz je bila rojena v Buenos Airesu v Argentini. Zaključila je Visoko likovno šolo Ernesto de la Carcova, kjer je diplomirala iz scenografije, v risanju in slikarstvu pa se je izpopolnjevala pri prof. Poncianu Cardenasu. Umetnostno zgodovino in teorijo je študirala pri prof. Rosi Faccaro in Hectorju Cartierju. Leta 1983 je kot soproga rojaka Oskarja Moleka skupaj z njim postala štipendistka Slovenske izseljenske matice ter nadaljevala študij slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po zaključku študija se je leta 1987 vrnila v Argentino. Je mentorica argentinske in latinskoameriške umetnosti na Universidad del Salvador v Buenos Airesu  in koordinatorka kulturnih in umetniških dogodkov v različnih državnih institucijah. Prejela je vrsto priznanj, za njo pa so številne samostojne razstave v Argentini in Evropi. Razstavo je v Galeriji Ljubljanskih likovnih umetnikov odprla likovna kritičarka Monika Ivančič Fajfar.

Razstava fotografij Alojza Orla

Alojz Orel je bil rojen v Ljubljani leta 1918, kasneje je živel v Brežicah in Zagrebu, nato pa se je leta 1947 preselil v povojno razdejani Pulj in istega leta odprl atelje »Foto Orel«. Umrl je v Pulju leta 2002, kjer bo ostal v spominu kot umetniški in dokumentaristični fotograf, zaljubljen v svobodo in eksperimentiranje, uporabljajoč vse takrat znane in neznane tehnike fotografiranja. Zapuščina Alojza Orla šteje več deset tisoč ohranjenih fotografij in je kot takšna, edinstvena na področju Istre, Hrvaške in nasploh v regiji. V letu 2014 sta mesto Pulj in  Zgodovinski pomorski muzej Istre namenila spomin na Alojza Orla. Leto 2014 so označili za Orlovo leto in po različnih galerijah in z različnimi dogodki predstavili opus njegovih del. Na pobudo Slovenskega kulturnega društva Istra so bila v Ljubljani njegova dela predstavljena v Narodno univerzitetni knjižnici, atriju SAZU in avli SIM.  

Razstava fotografij Oskarja Moleka

Serija fotografij, ki jih razstavlja Oskar Molek pod kuratorstvom Juana Travnika, je povzetek avtorjevih stikov s Salvadorjem da Bahio in njegovimi prebivalci med leti 1999 – 2009, ko je potoval v to mesto na severovzhodu Brazilije. V galeriji Stolpa Škrlovec v Kranju smo razstavo odprli 10. julija 2015. Na otvoritvi razstave je nekaj besed o delu Oskarja Moleka povedal predsednik SIM, Sergij Pelhan, ki je poudaril, da lahko iz Molekovih fotografij razberemo socialne, politične in družbene spremembe, ki se dogajajo v našem okolju in jih Molek z izostrenim etnološkim pogledom beleži na fotografski papir. Tako se zapiše del zgodovine in v svet nosi sporočilo o življenju in ljudeh. Pelhan je izrazil tudi upanje, da bo Oskar Molek v prihodnje ustvaril načrtovani projekt z naslovom »Entre Rios – med vodami« in s fotoaparatom naredil raziskovalno primerjalno študijo med pokrajinami in vodami Bele krajine, od koder prihaja njegov oče, in pokrajino Entre Rios v Argentini, kjer je Oskar  rojen.

Nastop folklorne skupine Bled na Slovenskem dnevu v Banja Luki

Slovensko društvo Triglav iz Banja Luke vsako leto prireja Slovenski dan v Slatini in Banja Luki. Na dogodku se predstavijo pevski zbor društva in otroci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, povabijo pa tudi slovenske skupine. Na pobudo SIM je prišlo do gostovanja folklorne skupine Bled pri Slovencih v Banja Luki.

3. keramična delavnica za Slovence v zamejstvu in po svetu

Keramična delavnica je projekt, ki smo ga zasnovali pred tremi leti. Izredno dober odziv je predvsem s strani slovenskih društev, ki imajo v svoji dejavnosti kreativne skupine. Letos so se delavnice udeležile kreativne skupine slovenskih društev iz Poreča in Zagreba.

 

 

Postavitev Spominskega centra Slovencev v zamejstvu in po svetu

SIM je z marcem 2015 začela z aktivno pobudo za ustanovitev spominskega centra izseljenstva. Več lahko preberete v prispevku predsednika SIM, Sergija Pelhana. v rubriki Zgodilo se je. 

Nazaj na prejšnjo vsebino