Članstvo slovenskih mladinskih organizacij na Koroškem upada

Objavljeno dne/Published on: 01.03.2013

V četrtek, 7. februarja, je v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju potekal simpozij Fakultete za državne in evropske študije z naslovom Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost? Že drugo v vrsti strokovnih srečanj na temo problematike zamejskih Slovencev je bilo razdeljeno na tri sklope, tri okrogle mize, ki so krovno tematiko obravnavale vsaka s svojega zornega kota.

Po uvodnem pozdravu dekana doc. dr. Mateja Avblja je Damjana Kern prevzela vodenje prve okrogle mize, naslovljene Slovenska identiteta, jezik, kultura in slovenska narodna skupnost v očeh mladih koroških Slovencev, na kateri so sodelovali razpravljavci Roman Roblek (ljudskošolski učitelj, bivši referent Katoliške mladine), Svetlana Wakounig (študentka prava na Dunaju), Hanna Erklavec (sodelavka Krščanske kulturne zveze in bivša praktikantka v Evropskem parlamentu) in Petra Rajk (jezikovna asistentka na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu). Vsi so se strinjali, da je vključevanje mladih v aktivno delovanje v okviru slovenske skupnosti prej izjema kot pravilo, v veliki meri odvisno od zavzetosti staršev in zgleda okolja. Enako velja za znanje jezika – interesa za slovenščino pri nemškogovoreči večini ni ali pa se ji odkrito nasprotuje, kar je predvsem posledica slabe informiranosti. Dobršen del te populacije namreč o koroških Slovencih ne ve skoraj ničesar. Kljub temu pa se zanimanje za vpis na dvojezične šole povečuje, čemur poleg narodnostnih botrujejo še ekonomski in didaktični vzgibi, saj so dvojezični oddelki manjši. Za jezikovno kompetenco mladih se v zadnjem času organizirajo literarni in govorniški natečaji, veliko pa je odvisno tudi od samostojne iniciative učitelja, ki tudi posreduje jezikovno samozavest, je poudarila Petra Rajk. Razpravljalci so v nadaljevanju poudarili še pomen čezmejnega sodelovanja na različnih področjih (gospodarstvo, policijske preiskave ...) in posredniško vlogo, ki jo lahko slovenska skupnost na južnem Koroškem pri tem odigra.

Slovenska skupnost potrebuje enotno zastopstvo

Drugo okroglo mizo z naslovom Mladi, mladinske organizacije in odnos do političnih organizacij slovenske narodne skupnosti na Koroškem je vodil organizator simpozija asistent Dejan Valentinčič, sodelovali pa so Sebastjan Trampuž (Klub koroških študentov in študetk in Slovenske mladinske organizacije SMO), Alina Zeichen (Slovenska prosvetna zveza), Marko Oraže (tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev) ter Simon Trap in Simon Urban (predstavnika Koroške dijaške zveze). Poudarili so, da se slovenske mladinske organizacije na Koroškem soočajo z upadom dejavnih članov, kar je delno posledica splošne družbene klime, delno pa odtujenosti krovnih organizacij, ki ne kažejo razumevanja za interese mladih. Zaprtost vodstvenih krogov in zaposlenost z lastnimi interesi škodujeta slovenski skupnosti kot celoti – ta bi potrebovala enotno zastopstvo, ki bi se lahko v celoti posvetilo glavni problematiki. Po mnenju razpravljavcev namenjajo krovne organizacije daleč premalo denarja za dejavnosti mladih. Najmlajša udeleženca okrogle mize sta izpostavila nezanimanje mladih za udejstvovanje na kulturnem in političnem področju in menila, da bi bilo treba v šolah več časa nameniti spodbujanju tovrstne dejavnosti.

Zadnjo okroglo mizo z naslovom Kako starejši vidijo mlade? je vodil dekan fakultete, edini gost pa je bil Jože Wakounig, bivši ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu in predsednik Zbora narodnih odposlancev pri NSKS, saj se je Miha Dolinšek, režiser in avtor več uspešnih mladinskih filmskih projektov, zaradi zadržanosti opravičil. Wakounig je v svojem govoru poudaril pomen sodelovanja z mladino, to pa pozval k večji angažiranosti in za zgled postavil mladinske protestne akcije iz 70-ih in 80-ih let preteklega stoletja. Izpostavil je tudi nevarnost definiranja slovenske skupnosti le na podlagi jezika in kulture, pri čemer se (namenoma?) pozablja na narodnost pripadnost. Od tod do asimilacije z vmesnim ponotranjenjem dvojezičnosti in dvokulturnosti je le majhen korak. V naslednji razpravi je prišla do izraza precejšnja razlika v etnični identifikaciji med starejšo in mlajšo generacijo.

Simpozij se je zaključil nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno, vendar tega organizatorjem nismo zamerili – zanimiva in poglobljena razprava je zamudo več kot opravičila.

Janoš Ježovnik

Z leve Damjana Kern (moderatorka), Roman Roblek in Svetlana Wakounig

Nazaj na prejšnjo vsebino