Festival Dobrodošli doma letos v znamenju mladosti

Objavljeno dne/Published on: 01.08.2013

Prvi julijski konec tedna so Ljubljana in še nekateri drugi kraji po Sloveniji vnovič zaživeli v slovenski pesmi in besedi. In vnovič se je izkazalo, kako pomemben del slovenske družbe tvorijo naši rojaki, ki so iz takih ali drugačnih vzrokov zapustili svojo rodno domovino in se odpravili v svet, od koder pa se radi in s posebnimi občutji vračajo domov. Tokrat je bil festival posvečen predvsem mladim.

Festival Dobrodošli doma že tretje leto zapored organizira  Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z organizacijami civilne družbe, medtem ko je Izseljenski piknik in kasneje Srečanje v moji deželi do leta 2010 organizirala Slovenska izseljenska matica.

Na prireditvi so tudi tokrat sodelovali številni glasbeni gostje iz Slovenije, pa tudi pevske in glasbene skupine iz zamejstva in izseljenstva. Zbrane na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je bilo središče dogajanja, sta nagovorila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel.

»Dobrodošlica je mišljena tudi dobesedno, saj je Slovenija vedno bila in je vaš dom,« je v svojem govoru uvodoma poudarila gostiteljica srečanja, ministrica Tina Komel, ki je posebno pozornost namenila vsem mladim, saj je bila letošnja rdeča nit srečanja prav mladost. »Na mladih ne stoji samo svet, ampak tudi prihodnost obstoja slovenstva zunaj meja Slovenije,« je dejala Komelova in nadaljevala: »Vaše ustvarjanje zasluži vse občudovanje, priznanje in zahvalo. Predvsem pa hvala, da delček svojega ustvarjanja delite z nami, ki živimo v Sloveniji.« Po njenih besedah bo  marsikdo od nas, ki živimo v Sloveniji, po dogajanju na festivalu spremenil predstavo o tem, kdo in kaj so Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu. »Ugotovil bo, da ne gre za peščico ostarelih nostalgikov s po naftalinu dišečo porumenelo narodno nošo, pač pa je zavedanje o matični Sloveniji še kako živo tudi med mladimi. Priča smo medsebojnemu povezovanju novih generacij, ki govorijo isti internetni jezik in ki se prek tega medija združujejo tudi v slovenščini.« Ministrica je še poudarila, da bo slovenska identiteta zunaj meja Slovenije naravnemu zakonu o asimilaciji lahko kljubovala samo tako, da se bo skrb zanjo prenašala na mlajše generacije. »Seveda pa tudi mladi ne bodo vedeli, čemu kljubovati udobni asimilaciji, če ne bodo vedeli za preteklost, za temelje svoje manjšinske ali izseljenske narodne skupnosti.« Na koncu je vsem zaželela lep in zabaven večer.

ministrica

Festivala se je udeležilo več kot 300 mladih s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Italije, Makedonije in Argentine, s slovenskimi rojaki pa so sodelovali na več kot 30 prireditvah. Na njih so se predstavili z glasbenimi nastopi, etnografskimi delavnicami, razstavami, udeležili pa so se športnih srečanj, naravoslovnih delavnic, pohoda in filmske predstave.

razstave

Na osrednji prireditvi Dobrodošli doma na Kongresnem trgu v Ljubljani so se na odru in pod njim v petek in soboto, 5. in 6. julija, predstavili številni glasbeniki, pevci in plesalci. Med njimi so bili tudi ugledni in priljubljeni slovenski ustvarjalci, kot so Trkaj, Janez Dovč, Vesna Zornik, Big band Slovenske vojske in številni drugi, »ki snujejo izvirno glasbeno predstavo sožitja in pripadnosti, ki ne poznata razdalj med srci v različnih državah sveta«.

Navdušila nas je  slovenska rock skupina iz Buenos Airesa, Zlatorock, pred osrednjo slovesnostjo pa se je rojakom predstavil Orkester Slovenske vojske z Gardo.

Zlatorock

Sobotno popoldne so na Kongresnem trgu začeli mladi člani SKD Nagelj in učenci slovenskega jezika iz Varaždina, ki so dogajanju dali poseben pečat, saj je znano skokovito naraščanje zanimanja za učenje slovenskega jezika v tem delu Hrvaške. Po besedah Irene Vesenjak, ki na Osnovni šoli Cipolane Zavrč že osmo leto uči slovenščino in je skupino svojih učencev spremljala tudi na srečanju Dobrodošli doma, se jih je k pouku slovenskega jezika letos vpisalo kar 260, in sicer na petnajstih šolah Varaždinske županije.

»Preprosto moramo reči, da izhajamo iz svojega bistva, ljubezni in spoštovanja do slovenskega maternega jezika. To nam je to položeno v zibelko,« Vesenjakova odgovarja na vprašanje, zakaj se je odločila za to pot in dodala, da so bili deležni tudi spodbude s strani hrvaške države za rast in razvoj slovenske besede.

Veliko zanimanje za učenje slovenščine Vesenjakova med drugim pripisuje tudi dejstvu, da so v Varaždinski županiji še zelo močne vezi s slovenskim okoljem, o čemer pričajo tudi številni mešani hrvaško-slovenski zakoni. »Po drugi strani pa si tudi otroci želijo napredovati v izobraževanju na slovenskih šolah in iskati zaposlitev v Sloveniji.«

Irena Vesenjak namerava tudi v prihodnje nadaljevati in stopnjevati svoje delo ter trud in k učenju slovenskega jezika pritegniti še več učencev, pridobiti več ur in se povezati tudi s kulturnimi društvi in turistično panogo.

Irena in učenci 

Sobotni večer, ki je bil v znamenju nastopov glasbenih in plesnih skupin iz Benečije, Buenos Airesa in Slovenije, pred njimi pa so se predstavili tudi mladi makedonski gledališčniki, je minil v sproščenem vzdušju, prireditev pa se je iztekla z obljubami, da se prihodnje leto spet srečamo.

Makedonci 

Blanka Markovič Kocen

Foto: B. M. K., arhiv USZS

Nazaj na prejšnjo vsebino