Spomini Blaža Reichmana – več kot zgodovinski oris

Objavljeno dne/Published on: 05.06.2014

Pri založbi Drava iz Celovca je izšla knjiga spominov Blaža Reichmana V rajnki Avstriji in v stari Jugoslaviji, ki so jo izdali Slovenski znanstveni institut v Celovcu, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in SPD Bilka v Bilčovsu, tisk pa je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Spomini Blaža Reichmana obsegajo zgodovino treh rodov Linčijevih na Moščenici, v resnici pa so veliko več kot to. V njihovo zgodovino namreč vpleta ekonomski, kulturni in narodnopolitični razvoj občine, govori pa tudi o izobraževalnih ustanovah, ki so bile odločilnega pomena za koroško slovensko mladino.

Blaž Reichman je bil rojen 3. februarja 1883 na Moščenici, občina Bilčovs na avstrijskem Koroškem, umrl pa je 25. junija 1952 v Ljubljani. Po maturi na celovški humanistični gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze na Dunaju, 1910. Zaključil študij prava in se zaposlil na Deželnem sodišču v Celovcu. Tako kot številni slovenski intelektualci, ki so se odkrito zavzemali za to, da se prebivalstvo na glasovanju 10. oktobra 1920 odloči za Jugoslavijo, se je moral iz dežele umakniti. Naselil se je na Prevaljah, od koder pa je bil kot okrajni sodnik premeščen v Kočevje.

Večji del Reichmanovih spominov zajema čas bivanja na Koroškem, manj obsežen življenje v Sloveniji, na Prevaljah oziroma v Kočevju, v ospredju pa je Linčijeva družina na Moščenici. Kot je v spremni besedi med drugim zapisal dr. Avguštin Malle, je Reichman, ko je 1942. v Kočevju končal svoje pisanje, pripomnil, da so spomini namenjeni sinu in ženi, da bi se ga dobrohotno spominjala. Sinu med drugim polaga na srce, naj nikoli ne pozabi svojih sorodnikov na Koroškem, naj jih večkrat obišče in jim po zmožnostih tudi pomaga.

naslovka

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

Nazaj na prejšnjo vsebino