Poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva gradi »gospodarske mostove«

Objavljeno dne/Published on: 04.12.2014

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v okviru svojih aktivnosti na področju spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu 19. novembra na Bledu pripravil 6. poslovno konferenco z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno z avstrijske Koroške, na katerega so bili vabljeni predvsem podjetniki zgornjegorenjske regije, gostiteljica dogodka pa je bila IEDC – Poslovna šola Bled.

Okoli sto  slovenskih udeležencev  iz Nemčije, Italije, s Hrvaške, Slovaške in celo iz Avstralije in s Kitajske je uvodoma nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je kot namen posveta med drugim izpostavil pomoč podjetnikom iz Slovenije pri prodiranju na tuje trge in pri krepitvi proizvodnje, prodaje ter drugih dejavnosti. »Takšne ustanove, pa tudi sami podjetniki slovenskega rodu, so dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture v posamezni državi,« je dejal minister.

Pri organizaciji konference so z Uradom sodelovali Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR), Območni obrtno-podjetniški zbornici Jesenice in Radovljica, GZS Območna zbornica za Gorenjsko, IEDC- Poslovna šola Bledobčine Bled, Gorje, Kranjska gora in Radovljica ter z avstrijske strani meje Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. 

V prvem  delu srečanja so se predstavile gospodarske ustanove izven Republike Slovenije.

Dr. Anton Jurgetz je tako uvodoma predstavil Slovensko-bavarsko združenje, kjer, kot je povedal, želijo spodbujati dialog med ljudmi, kulturnimi ustanovami in podjetji, organizirajo srečanja in »gradijo gospodarske mostove«, kot se je slikovito izrazil.  »Ohraniti in okrepiti želimo tradicionalno dobre odnose med deželo Bavarsko in Republiko Slovenijo,« je poudaril Jurgetz in izpostavil podporo predvsem mladim generacijam pri iskanju možnosti in priložnosti.

Pomoč slovenskim podjetnikov v Italiji je ena ključnih  nalog Slovenskega deželno-gospodarskega združenja iz Trsta, ki združuje okoli 600 slovenskih in 500 italijanskih podjetij v Italiji. Njegovo dolgoletno delovanje je na poslovni konferenci predstavil direktor Andrej Šik , ki je orisal tudi nekatere težave, s katerimi se srečujejo slovenski podjetniki v Italiji.

Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je leta 2013 na Reki nastalo neprofitno društvo EU korak, najmlajše med vsemi gospodarskimi ustanovami v zamejstvu. Po besedah predsednice mag. Marijane Košuta Banković je glavni namen društva pomagati slovenskim organizacijam na Hrvaškem pri pridobivanju evropskih sredstev. Košuta Bankovićeva je za prihodnje leto med drugim napovedala uresničitev projektne ideje o slovenskem gospodarskem centru, v katerem bi oblikovali bazo slovenskih podjetij na Hrvaškem.

Klub slovenskih poslovnežev v Zagrebu je na konferenci na Bledu predstavil Goran Berić. Kot je povedal, klub  ponuja pomoč pri nastopanju slovenskih podjetij na Hrvaškem, pri organiziranju in krepitvi sodelovanja med gospodarskimi družbami obeh držav. »Trenutno imamo 50 članov, večinoma podružnic slovenskih podjetij na Hrvaškem,« je povedal.

»Slovensko-slovaška medsebojna izmenjava je najhitreje dosegla nivo izpred krize, kar zbuja optimizem,« je predstavitev Kluba slovenskih in slovaških poslovnežev SLO/SLO v Bratislavi začel Borut Meršak. Združenje je bilo ustanovljeno leta 2011 z namenom podpirati in krepiti gospodarsko in kulturno sodelovanje med Slovaško Republiko in Republiko Slovenijo ter pomagati pri uresničevanju poslovnih ciljev.

Ustanove izven RS

V nadaljevanju  drugega dela poslovne konference na Bledu sta  svoji podjetji predstavila Slovenca, ki uspešno poslujeta v tujini, njunim zanimivim izkušnjam pa je občinstvo pozorno prisluhnilo.

Zlatan Ranđelović  posluje na Kitajskem, in sicer na področjih energetike in infrastrukture. Kot je povedal, pomagajo slovenskim gospodarstvenikom, ki se nanje obračajo z najrazličnejšimi vprašanji. »Na Kitajskem trgu je kljub visokemu BDP veliko ovir in pasti pri poslovanju,« je povedal Ranđelović.

Tone Strnad iz farmacevtskega podjetja Medis, d.o.o., je orisal svojo zanimivo poslovno pot, od spoznanja, kako težko je na področju zdravil ustvariti karkoli novega, do razvoja uspešnega podjetja, ki  v letu 2020 načrtuje 200 milijonov evrov prometa.  Strnad poudarja: »Če želite kot podjetnik uspeti, morate dobro poznati svoje področje in mrežo.« Po njegovih besedah je tujina neprijazna, saj imajo v vsaki državi raje, da posel opravljajo domačini. »Zato je pomembno, da se pred odhodom v tujino dobro pripravite,« je še dodal.

Strnad

Med gospodarskimi ustanovami iz Slovenije sta se najprej predstavili javna agencija Spirit Slovenije in Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko, v nadaljevanju  pa še Razvojna agencija zgornje Gorenjske ter OOZ Jesenice in Območna zbornica za Gorenjsko.

Ustanove v rs

Po odmoru so se zvrstili predstavniki gospodarskih ustanov iz sosednjih regij onstran meje. Benjamin Wakounig je tako spregovoril o Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, krovni organizaciji koroških Slovencev, ustanovljeni že leta 1988. Po Wakounigovih besedah imajo danes že 320 članov iz vse regije Alpe – Jadran.  Na njegovo predavanje se je navezala Ines Stupica iz SGZ mladine iz Celovca, organizacije, ki po Wakounigovih besedah pomeni dragulj SGZ.  »Delamo, ker verjamemo, da so potrebni premiki,« je med drugim poudarila mlada govornica in dala iztočnico Alexu Mannu, prav tako predstavniku mlade generacije, absolventu IEDC. Zadnji delovni sklop je zaključil dr. Kristjan Schellander, ki je predstavil Avstrijsko-slovensko gospodarsko zbornico iz Celovca, ki je bila ustanovljena leta 1999 in danes združuje 500 članov.

Drugi dan konference, v četrtek, 20. novembra, so si udeleženci ogledali nekatera uspešna podjetja v regiji. 

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

ustanove iz zamejstva

Nazaj na prejšnjo vsebino