Narodna in univerzitetna knjižnica – dom neprecenljivega literarnega bogastva

National and University Library – Home to Priceless Literary Riches

Objavljeno dne/Published on: 07.02.2014
Avtor članka/Article Author: Helena Ana Drewry (uprava NUK) s sodelavci NUK in Blanka Markovič Kocen

Rubriko Knjižniška mreža, v kateri vas bomo poslej seznanjali z dejavnostjo knjižnic po Sloveniji, začenjamo z največjo med njimi, Narodno in univerzitetno knjižnico, ki domuje v središču Ljubljane, v Plečnikovi palači na Turjaški ulici 1, in zaposluje 143 ljudi. Strokovnjaki omenjene knjižnice so nam odgovorili na številna vprašanja, ki smo jih strnili v pričujoči zapis, s katerim podrobno predstavljamo to pomembno slovensko kulturno ustanovo.

We are starting this new section Library Network, which will from now on acquaint our readers with the activities of Slovenian libraries, by presenting the largest of them all – the National and University Library in the center of Ljubljana – the Plečnik Palace on Turjaška ulica 11. The institution employs a staff of 143 people and experts from the library have answered many of our questions condensed into this article which presents this cultural establishment important for Slovenians.

Od Ljubljanskega liceja do Plečnikove palače, od študija do ogledov razstav

Narodna in univerzitetna knjižnica je vse od svoje ustanovitve deluje v Plečnikovi palači na Turjaški 1, njene predhodnice pa so bile v prostorih današnje Poljanske gimnazije (od ljubljanskega potresa do začetka II. svetovne vojne), še prej pa v zgradbi nekdanjega Ljubljanskega liceja, ki je stal na mestu današnje tržnice.
Fizične prostore na Turjaški ulici dnevno obiskujejo študentje, zaposleni, upokojenci, brezposelni, turisti, skupine srednješolcev ipd. Medtem ko nekateri pridejo v zgradbo zaradi pregledovanja  gradiva oziroma uporabe storitev knjižnice, drugi vstopijo vanjo zgolj zato, da si ogledajo Plečnikovo arhitekturno mojstrovino oziroma katero izmed številnih razstav, ki so na ogled v knjižnici.

Član NUK-a lahko postane vsak, ki je starejši od 15 let. Člani lahko rezervirajo in naročajo knjižnično gradivo ter si ga izposodijo v čitalnice ali na dom, uporabljajo naročene podatkovne zbirke in druge informacijske vire, do katerih je mogoče dostopati s članskim geslom, se poslužujejo medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov, uporabljajo čitalniška mesta v Veliki čitalnici, Časopisni čitalnici in čitalnicah Zbirk posebnega knjižničnega gradiva, na voljo pa so jim tudi zahtevnejše informacijske storitve, kot so na primer priprava informacijskih tematskih poizvedb po naročilu uporabnika ter informacijske svetovalne in raziskovalne storitve v knjižnico pa se lahko včlanijo tudi osebe, ki nimajo stalnega bivališča oziroma ne živijo v Republiki Sloveniji. V tem primeru uporabljajo predvsem storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov.
Ob koncu leta 2012 je knjižnična zbirka NUK obsegala 2.687.173 inventarnih enot gradiva (2011: 2.657.327. V primerjavi z letom 2011 je bil odstotek povečanja oziroma prirasta zbirke 1,12 odstotka, približno enako se zbirka poveča vsako leto. Največji delež zbirke predstavljajo monografske publikacije (49  odstotkov).

Najbolj dragocene zbirke

V Rokopisni zbirki vse gradivo sodi med dragoceno nacionalno kulturno dediščino.  Zbirko srednjeveških kodeksov, zbirko inkunabul ter posamezne zapuščine naših najpomembnejših literarnih ustvarjalcev: Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Srečka Kosovela in mnogih drugih. Kot slovenski literarni arhiv hranijo namreč rokopisno in dokumentacijsko gradivo ter zapuščine praktično vseh najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev. Poseben pomen ima zbirka redkih tiskov, kjer hranijo najredkejšo Sloveniko (protestantika itd.), pa tudi zbirka starih tiskov do leta 1830.

Dela slovenskih izseljencev v NUK-u

V NUK-u  se zavedajo, da je tudi gradivo, ki nastane zunaj meja matične domovine in ga ustvarijo pripadniki slovenskega naroda, del tako imenovane Slovenike.  Zato načrtno zbirajo pisne in na drugih medijih zabeležene sledi, ki jih puščajo Slovenci ali njihovi potomci, ki ne živijo v Sloveniji. Smo ena redkih knjižnic, ki ima poseben oddelek emigrantskega tiska, imenuje se Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije,  ta pa ima zelo zanimivo zgodovino. Nastajati je začela leta 1945 in se je na začetku imenovala D-fond ali tudi direktorjev fond, saj smo jo  sprva hranili v zaklenjeni omari v direktorjevi pisarni. Dostop do D-fonda je bil do leta 1991 omejen in nadzorovan. Vanj  se je stekala moralno, politično ali versko sporna literatura. Veliko le-te je našlo pot  v NUK po zaslugi dobrih odnosov zaposlenih z emigranti,  ki so svoja dela prav zato, ker so vedeli, da jih bodo tu shranili, pošiljali v NUK. Največ literature so zaplenili cariniki na meji pri poskusu vnosa v državo,  pozneje pa so gradivo prek posebnega pooblaščenega uvoznika tudi kupovali.  Do leta 1991 se je v D-fond steklo skoraj 700 knjig in okrog 140 naslovov serijskih publikacij. Po letu 1991 velja zanj običajen režim dostopa.

Povabilo rojakom

Danes zbirko v NUK-u dopolnjujejo z gradivom slovenskih izseljencev, ki živijo po vsem svetu. Zbirajo in hranijo glasila slovenskih društev, knjige slovenskih avtorjev iz tujine, poročila o delovanju ustanov, vabila na prireditve, dokumentarno gradivo, zapuščine … Še vedno največ gradiva pridobijo z navezovanjem osebnih stikov in prijaznim povabilom ustvarjalcem, da svoje stvaritve pošljejo v NUK, nekatere pa tudi kupujejo. Naj bo tudi pričujoči  prispevek prijazno povabilo vsem na tujem živečim Slovencem, naj se le oglasijo in oddajo svoja dela v Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer bodo ostala shranjena za vedno! Najstarejša knjiga, ki jo hranijo v največji knjižnici v Sloveniji, je rokopisni kodeks Ms 6 GREGORIUS MAGNUS: Moralia iz prve polovice 9. stoletja.

Digitalizacija

Skoraj nemogoče je oceniti, kolikšen del gradiva je digitaliziran - po grobi oceni gre za deset odstotkov  gradiva. Težave, s katerimi se v NUK-u srečujejo, so med drugim pomanjkljivi metapodatki – ni zapisov v COBISS ali pa so pomanjkljivi in neurejeni, problem podatkov za potrebe uvoza v digitalni repozitorij – ustrezno poimenovanje datotek, ki je uporabno za različne vrste gradiva, za računalniško in človeško procesiranje. Težave imajo tudi z izvajalci digitalizacije – trenutno je v vsej državi samo eden, ki zadostuje razpisnim kriterijem. Poleg tega pri digitalizaciji prihaja do napak: napačni metapodatki v xml datotekah, neujemanje števila skenogramov s številom strani v končnih PDF datotekah in tako dalje. Problematična je tudi digitalizacija znotraj hiše za občutljivo ali dragoceno gradivo, ki mora ostati v hiši – Nimajo namreč stalno zaposlenega, ki bi lahko skrbel za to na dolgi rok. NUK pridobi precej sredstev za samo digitalizacijo, vendar je še vedno premalo redno zaposlenih ljudi, ki bi uspeli ažurno in kakovostno sprocesirati velike količine gradiva.

NUK v viziji skupne evropske dediščine

Večina najpomembnejših evropskih ustanov, ki se posvečajo kulturni dediščini, torej predvsem knjižnice, muzeji, galerije in arhivi, si prizadeva svoje zaklade predstavljati najširši strokovni in drugi javnosti.
Eden izmed najodmevnejših skupnih projektov je vsekakor Europeana, ki je ogromen portal (pisne) kulturne dediščine. NUK se po svojem prispevku na Europeano uvršča med uspešnejše organizacije med mlajšimi članicami Evropske unije. Doslej objavljeno gradivo je del vsebin, ki so na voljo tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si). Ta nastaja prav v okviru knjižnice in bo kmalu praznoval deseto obletnico obstoja.  Na njem je dostopnih že več kot 3,5 milijona digitaliziranih strani starejše in sodobne slovenske periodike, znanstvenih člankov, knjig, fotografij, plakatov, notnega gradiva ipd.
Prizadevajo si, da bi bila slovenska kulturna in znanstvena ustvarjalnost čim bolj opazna in prepoznavna v širšem evropskem okolju, iz našega prispevka v digitalnem okolju pa je razvidno, po čem smo kot narod posebni oziroma drugačni od drugih ter hkrati kaj je tisto, kar nas zgodovinsko in duhovno povezuje.


NUK se v pretežni meri, približno 90 odstotkov, financira iz državnega proračuna RS; 80 odstotkov  sredstev pridobi na podlagi letne odločbe ustanovitelja – Ministrstva RS za kulturo - za financiranje izvedbe programa dela, 10 odstotkov predstavljajo drugi prihodki proračuna. Preostalih 10 odstotkov letnega proračuna NUK predstavljajo prihodki od izvajanja javne službe  in tržne dejavnosti.


Z NUK2 k utrjevanju poslanstva in vrednot največje nacionalne knjižnice

Zbornica RS za arhitekturo in prostor Slovenije in Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport sta v prvi polovici leta 2012 izvedla mednarodni arhitekturno-urbanistični natečaj za novo knjižnično stavbo NUK II. Nova zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice bo stala na zanjo že dolgo predvidenem prostoru med Emonsko, Zoisovo, Rimsko in Slovensko ulico. Namen projekta je zagotoviti najvišjo kakovost javnih knjižničnih storitev, vrhunsko pedagoško in znanstveno-raziskovalno okolje ter v prostor, bogat z zgodovino, umestiti zgradbo, ki bo odsevala poslanstvo in vrednote Narodne in univerzitetne knjižnice.
Na 6.300 kvadratnih metrih velikem zemljišču bo stala knjižnica s približno 20.000 kvadratih novih prostorov. Od tega jih bo 6.000 namenjenih knjižničnim prostorom s prostim pristopom do gradiva. Med čitalnicami za tisoč obiskovalcev bo tudi nočna. Knjižnica bo imela dobrih 5.000 kvadratnih metrov skladišč, razpolagala pa bo tudi z večnamensko dvorano za 200 ljudi, razstaviščem, kavarno, klubom NUK ipd.
Konec preteklega leta je Ministrstvo RS  za izobraževanje, znanost in šport z nagrajencem natečaja, arhitekturnim birojem Bevk Perović arhitekti, sklenilo pogodbo o dokončanju idejnega načrta, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo. V NUK-u bodo aktivno sodelovali z omenjeno skupino arhitektov, da bi na podlagi nagrajenega projekta dobili najboljše mogoče prostorske rešitve za izvedbo načrtovanega knjižničnega programa. Gradnja nove knjižnice naj bi bila po napovedih ministrstva vključena v prihodnjo evropsko finančno perspektivo. (2014–2020).

Splošno o NUK

Dejavnost in naloge Narodne in univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu. V 2. členu določa dejavnost knjižnice, ki je javna služba, v 33. členu pa opredeljuje »nacionalno knjižnico«, ki je ena od temeljnih nacionalnih kulturnih institucij v Sloveniji. Poleg dejavnosti iz 2. člena Zakona izvaja še naslednje:
- zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature;
- skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alineje v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike Slovenije;
- kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji Slovenike v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo;
- opravlja naloge državnega referalnega centra;
- opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP);
- v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij; vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva;
- izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;
- zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic,;
- organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje knjižničnih delavcev;
- organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje;
- vodi razvid knjižnic;
- opravlja naloge centra za razvoj knjižnic;
- organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
- izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
- izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena tega zakona;
- pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva;
- koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic iz 37. člena tega zakona;
- sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva;
- sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva;
- sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice;
- opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
- opravlja druge naloge, opredeljene v ustanovitvenem aktu;
- določa merila iz 14. člena tega zakona.

 

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek