Semeniška knjižnica – hram slovenske premične kulturne dediščine

Seminary Library – Sanctuary of Slovenian Mobile Cultural Heritage

Objavljeno dne/Published on: 03.04.2014
Avtor članka/Article Author: Besedilo in foto: Edita Žugelj

Semeniška knjižnica, kot se danes imenuje knjižnica v ljubljanskem semenišču, je bila prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem in je edina v celoti ohranjena baročna knjižnica v Sloveniji. Pogled v njeno notranjost je neprecenljiv.

The library in the Ljubljana Seminary, today known as the Seminary Library, was the first public scientific library and is today the only entirely preserved Baroque library in Slovenia. The view of its interior is invaluable.

Ustanovno listino za prvo javno knjižnico na naših tleh so leta 1701 podpisali nekateri člani  Academie operosorum, akademije delovnih mož, in ljubljanski škof Žiga Krištof Herberstein. V njej so bili pod vodstvom predsednika Janeza Krstnika Prešerna, doktorja teologije in ljubljanskega stolnega prošta, zbrani kranjski cerkveni in posvetni izobraženci, plemiči in meščani. Mimogrede: leta 1693 ustanovljena Academia operosorum, predhodnica današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti – SAZU – je nastala v istem stoletju kot Francoska akademija, Kraljevo društvo v Londonu in akademija nemških naravoslovcev v Schweinfurtu Leopoldina.

Iz osebnih v javno knjižnico

Takratni ljubljanski škof Herberstein, prošt Prešeren in stolni dekan Janez Anton Dolničar so se dogovorili, da po smrti združijo njihove osebne knjižnice in jih dajo v javni knjižnici na razpolago meščanom. T.i. operozi so na Kranjskem in v drugih slovenskih deželah spodbujali tudi razmah baročne umetnosti; tako so tudi staro romansko-gotsko stolnico sv. Nikolaja nadomestili z moderno baročno in knjige ustanoviteljev knjižnice shranili v prostoru nad zakristijo. Ko pa so v Ljubljani leta 1708 začeli zidati semenišče, so v njem določili tudi prostor za knjižnico. Italijanski slikar Giulio Quaglio, ki je pred tem poslikal novo stolnico, je leta 1721 na stropu knjižnice naslikal čudovito fresko. Štiri leta kasneje je mizar in rezbar Jožef Bergant za prostor izdelal še lepe hrastove omare s policami in knjižnica je pod imenom Javna škofijska knjižnica začela delovati. V njej so bile na začetku predvsem knjige v latinskem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku.

Slovenske in slovanske knjige v Cirilovi knjižnici

Konec18. stoletja je vlogo javne knjižnice prevzela državna Licejska knjižnica, Semeniška knjižnica pa je ostala na voljo duhovnikom in bogoslovcem v Karlovem zavodu. Ti so sredi 19. stoletja začeli zbirati tudi slovenske in slovanske knjige, saj je bilo poudarjanje slovenskosti in slovanskosti v času Avstrijskega cesarstva in pozneje Avstro-Ogrske posebej pomembno. Tako je knjižnica dobila ime Knjižnica slovenskih bogoslovcev oz. Cirilska knjižnica. Svoje knjige so ji podarjali tudi tedanji kulturni delavci (Stanko Vraz, Franc Metelko, Martin Cigale, dr. Janez Bleiweis, Matevž Ravnikar), ki so novo knjižnico zelo cenili.

Semeniška knjižnica s »knjižnimi zakladi« iz 13. In 14. stoletja

Danes ima Semeniška knjižnica naslednje oddelke:

- staro baročno knjižnico, ki hrani tiskane knjige od leta 1486 do 1850 in rokopise od 13. oz.14. do 19. stoletja. Vrata odpre samo vodenim ogledom in raziskovalcem;

- Duhovna knjižnica s čitalnico hrani teološko literaturo;

- Cirilska knjižnica hrani leposlovje in strokovno literaturo z izjemo teologije. Ta oddelka sta namenjena izposoji knjig bogoslovcem;

- Zbirka slovenskega verskega tiska od Trubarja do danes. Knjige iz te zbirke je mogoče brati samo v čitalnici.

V Semeniški knjižnici je sicer približno 78.000 knjižnih in revijalnih enot, od tega 7.000 v stari, zaščiteni baročni knjižnici – te so del slovenske premične kulturne dediščine. Najstarejši rokopis v knjižnici je majhno latinsko Sveto pismo iz 13. oz.14. stoletja, ki so ga leta 1614 škofu Hrenu podarili grofje Auerspergi. Najstarejša tiskana knjiga pa je Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana iz leta 1486. Poleg tega hranijo v najstarejši slovenski javni znanstveni knjižnici še številne redke primerke.

Dolgoletni skrbnik knjižnice je dr. Marijan Smolik, zaslužni profesor liturgike na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je leta 2010 prvo ljubljansko javno znanstveno knjižnico in tudi edino baročno knjižnico v Sloveniji opisal v knjigi Semeniška knjižnica. Izšla je pri prvi slovenski založbi, Celjski Mohorjevi družbi.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek