Cankarjeva knjižnica Vrhnika: preplet sodobnosti in preteklosti

Public Library Ivan Cankar, Vrhnika: Modernity and History Intertwined

Objavljeno dne/Published on: 05.06.2014
Avtor članka/Article Author: Edita Žugelj, foto: arhiv knjižnice

Vrhniko poznamo kot rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja in tudi tamkajšnja knjižnica nosi njegovo ime. Zanimivo je, da zametki vrhniške knjižnice segajo ravno v Cankarjevo rojstno leto, torej v dobo čitalništva. Kot nam je povedala samostojna bibliotekarka Sonja Žakelj, se knjižnica ravno v tem času seli v nove, moderne in večje prostore.

Vrhnika is known as the birthplace of one of the greatest novelists, playwrights and poets in Slovenia, Ivan Cankar, whom the local library is named after. It is interesting that the beginnings of the Vrhnika library date back to the exact year when Cankar was born, to the era of the reading society movement. As we were told by the independent librarian Sonja Žakelj, the library is currently in the process of being relocated to new, modern and larger premises.

Doba čitalništva

 Na pobudo Jožefa Cankarja, pisateljevega očeta, je bilo l. 1876 ustanovljeno bralno društvo z namenom zagotavljati literaturo v slovenščini za prosvetljevanje in izobraževanje nižjega sloja prebivalstva. Zavedni Vrhničani so se zbirali v čitalnici v Kotnikovem hotelu Pri Črnem orlu. 

Zaradi finančne stiske so začeli v društvo vabiti tudi trške veljake in tako nabavljati literaturo v nemščini. Vpliv veljakov v društvu je postajal vse večji, začela so se nasprotovanja, bojkotiranje nižjega sloja, predvsem malih obrtnikov.

Javna sokolska knjižnica

1908. leta so na Vrhniki ustanovili telovadno društvo Sokol. Člani so na pobudo apotekarja Ramorja začeli zbirati knjige pri premožnih vrhniških družinah in zrasla je Javna sokolska knjižnica. Najprej jo je vodil Stanko Krmavner, pozneje pa Ivan Žitko. Knjige so kupovali z zaslužkom od prireditev v čitalnici. Osnovale so se še rokodelska, prosvetna in župnijska knjižnica. Vse so bile odprte ob nedeljah in so zaračunavale izposojnino.

Med drugo svetovno vojno so Italijani večino knjig sežgali, nekaj pa so jih domačini rešili.

Po vojni je mladina ohranjene knjige zbrala in uredila Sokolsko knjižnico. Ustanovljenih je bilo še več drugih knjižnic - knjižnica Sindikata usnjarskih in lesnih delavcev, knjižnica Svobode Verd, knjižnica Izobraževalnega društva, knjižnica Mladinske organizacije - ki pa se niso ohranile.

Ljudska knjižnica

21. junija 1958 so uradno ustanovili sedanjo vrhniško knjižnico. Iz vsega takratnega fonda je Občinski ljudski odbor ustanovil Ljudsko knjižnico, ki je dobila prostore v baraki Industrije usnja Vrhnika - IUV. Vodil in strokovno uredil jo je upokojeni učitelj Ivan Michler. Knjige je postavil po formatih, jih vpisal v inventarno knjigo ter izdelal abecedni imenski in naslovni katalog. Vodil je tudi kartoteko bralcev. Pomagal mu je Janez Smrtnik. 

Septembra 1962, po začasnem vodenju Viktorja Groma, je Občinski ljudski odbor za upravnico redno zaposlil Marijo Iskrenovič, ki je knjižnico vodila do upokojitve l. 1996. 

Oktobra 1962 se je knjižnica preselila v Dom JLA, v prostor s 45 m² površine. Vsa literatura se je začela urejati po sistemu UDK. Knjižnico so imenovali za matično knjižnico občine Vrhnika. Vendar pa je naslednjih nekaj let komaj životarila. Če se ne bi zanjo zavzeli podjetji IUV in Kovinarska, bi tedaj propadla. 

Leta 1970 se je z ustanovitvijo Kulturne skupnosti uredilo tudi financiranje. Knjižnica se je razširila  na 62 m², dobila novo opremo in prešla na prosti dostop do gradiva.

Cankarjeva knjižnica Vrhnika

 Ob 100-letnici rojstva vrhniškega pisatelja se je 10. maja 1976 dotedanja Ljudska knjižnica poimenovala po Ivanu Cankarju, v njegovo počastitev pa so začel graditi objekt, v katerem je po velikem prizadevanju direktorice Marije Iskrenovič dobila prostor tudi knjižnica. Decembra 1979 se je knjižnica preselila v novo zgrajene prostore, z ločenim oddelkom za odrasle in mladino, kjer je še danes. Junija 2005 so prostor sosednje trgovine IUV predali v uporabo knjižnici za težko pričakovano čitalnico.  

Podružnice

Knjižnica danes deluje na območju treh občin: Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer. Na Vrhniki je osrednja knjižnica, v Borovnici enota Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica, v Občini Log – Dragomer pa še ni organizirane enote. Ciljna skupina so vsi prebivalci naštetih občin, ne glede na starost, izobrazbo, vrednote ... Kot pravi Žakljeva, se kot splošna knjižnica trudijo imeti širok izbor gradiva: od mladinskih, leposlovnih do zahtevnih strokovnih knjig. V svoji zbirki imajo tudi gradivo na drugih medijih (CD-ji, DVD-ji, zvočne knjige) in igrače. Približno tretjina prebivalcev vseh treh občin je aktivno včlanjenih v Cankarjevo knjižnico.

Novi prostori

Knjižnico ravno v tem času selijo – do zdaj so imeli približno 650 m2 površine, kmalu jih bo približno 1.700 m2. V novi knjižnici bodo knjige končno spet lahko stale na policah, pove Sonja Žakelj,  trenutno jih imajo namreč veliko na tleh, dobili bodo poseben prostor za domoznansko gradivo, prostora za računalniško učilnico in prireditve, ustvarjalne delavnice, ločen prostor za izvajanje brezplačnega informacijskega opismenjevanja, skladišče (trenutno imajo del knjig v dislociranem skladišču), več prostora za strokovno delo. Vsi oddelki in vse dejavnosti za uporabnike bodo v enem nadstropju (do zdaj so imeli tri različne vhode in strme stopnice do oddelka za mladino). Prostornost bo omogočala boljše počutje tako za uporabnike kot tudi za zaposlene.

V novih prostorih se bosta prepletali sodobnost in preteklost. Cankarjeva knjižnica Vrhnika je pred časom odkupila knjižnico bivše IUV, za katero je predviden prostor v domoznanskem oddelku nove knjižnice. V novi knjižnici bo na ogled tudi likalna preša, ki so jo uporabljali usnjarji. Ogrodje za police na oddelku za odrasle bo sestavljeno iz kovinskih palic iz nekdanje tovarne IUV, prenovili so tudi kar nekaj njihovih miz in stolov. Otroci se bodo lahko igrali na »Mesarjevih kladah,« pod mostom (»Enajsta šola pod mostom«) in v hišici, okrašeni s citati iz Cankarjevih del.

»Občini Vrhnika smo hvaležni za prepoznavanje pomena knjižnice za lokalno okolje in razumevanje prostorske stiske v trenutnih prostorih,« pravi Žakljeva, »lokalnemu podjetju Kemis pa za velikodušno donacijo v višini 10.000 evrov, s katero bomo opremili novo računalniško učilnico.«

Pomembna samostojnost

 Kot še pove bibliotekarka Sonja Žakelj, je velikega pomena, da je knjižnica obdržala samostojnost kljub dvakratnim poskusom združevanja s kulturnim domom: prvič v 80-ih letih prejšnjega stoletja in ponovno l. 2001, ko so kar dve leti tekla močna prizadevanja občine za priključitev h kulturnemu domu.

Cankarjeva knjižnica Vrhnika letos že enaindvajsetič  praznuje obletnico ustanovitve v Cankarjevem lazu na Sv. Trojici. Vsako leto se na prvi poletni dan ob 18. ali 19. uri zberejo člani in prijatelji knjižnice ter ljubitelji Cankarja na srečanju v Lazu. Prireditev bogatijo Cankarjeva umetniška besedila, popestrena z glasbo in petjem, na koncu pa so udeleženci pogoščeni s štrukljem in pestjo češenj, prav tako, kot je bila navada v Cankarjevih časih, ko so 21. junija, na Alojzijevo, učenci po maši ob zaključku šole dobili spričevala. Letos bodo njihovi gostje slovenska literarna zgodovinarka Irena Avsenik Nabergoj (doktorirala je s področja slovenske književnosti z disertacijo Greh, krivda, kazen in odpuščanje pri Ivanu Cankarju), Janez Škof, večkrat nagrajeni slovenski igralec, harmonikar in pevec, Ana Frank Bogataj in Petra Bolta z Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika ter Otroški cerkveni pevski zbor Podlipa – Smrečje pod vodstvom Petre Cankar. Prireditev bo povezovala Mirjam Suhadolnik

Vabljeni na www.ckv.si.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek