Sodobni mediji so knjigi konkurenca in priložnost

Contemporary Media: Competition and Opportunity for Books

Objavljeno dne/Published on: 02.10.2014
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen, foto: arhiv KJUC

Območje treh notranjskih občin – Cerknice, Loške doline in Blok – s knjižničnim gradivom, ki že dolgo ne obsega več zgolj klasičnih knjig, oskrbuje Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. O pomenu knjižnice kot kulturne in izobraževalne ustanove ter družabnega središča smo se pogovarjali z direktorico Marijo Hribar.

The Jože Udovič Library Cerknica provides library materials for three municipalities in Inner Carniola: Cerknica, Loška dolina and Blok. It has been long since library materials only included books in their classic form. We discussed the importance of libraries as cultural and educational institutions and social centers with the library director Marija Hribar.

Poslanstvo knjižnice

 Po njenih besedah je knjižnica središče dostopa do knjižničnega gradiva in informacij v knjižničnem in drugih informacijskih sistemih, ponuja dostop do domoznanskih informacij, vključevanje v vseživljenjsko učenje, podpiranje dialoga med kulturami, skrb za ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine, razvijanje bralne kulture, spodbujanje občanov k uporabi knjižnice. »Imamo štiri knjižnice: osrednja je v Cerknici, njene enote pa so Rakek, Stari trg pri Ložu (Loška dolina), Nova vas (Bloke),« pojasnjuje Hribarjeva. »Knjižnica ima 4.304 članov, od tega 1.722 do 18 let in 2.582 odraslih.«

Knjižnice na podeželju so po direktoričinih besedah za razliko od velikih mestnih knjižnic veliko bolj v stiku z lokalnim prebivalstvom, torej s svojimi uporabniki. Veliko večino knjižničarji poznajo osebno: kar je včasih dobro, včasih pa ne, dodaja sogovornica.  

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica ima 135.849 enot knjižničnega gradiva. To so knjige, avdiovizualno gradivo  (dvd, cd), elektronske publikacije, podatkovne baze, serijske publikacije (revije, časopisi, e-knjige), gradivo iz domoznanske zbirke  (članki iz serijskih publikacij, stare razglednice, zemljevidi, raritete-knjige, Udovičeva osebna knjižnica …)

Dragocenosti domoznanskega oddelka

»Ponosni smo na domoznanski oddelek, ki hrani dragocene raritete: zemljevide od 16. stoletja naprej, vse izdaje Valvasorjeve vojvodine Kranjske, dela F. A. Steinberga, Hacqueta,  Gruberja …« pove Hribarjeva.

Knjižnice so običajno tudi nekakšna kulturna središča na območjih svojega delovanja, kar še toliko bolj velja za podeželje. »V  štirih knjižnicah se letno zvrsti več kot sto prireditev za odrasle in mladino. Od pravljičnih uric, ustvarjalnih delavnic za otroke, literarnih večerov, razstav fotografij, slik, domoznanskega gradiva,« našteva sogovornica.  »Ob stoletnici rojstva Jožeta  Udoviča smo skupaj z Mohorjevo družbo izdali knjigo, posneli film, pod katerega se je podpisal Jadran Sterle, pripravili razstavo, ki si jo je ogledalo 36 osnovnošolskih razredov in seveda drugih obiskovalcev. Sodelujemo tudi z zavodi, društvi … tako na lokalni kot nacionalni ravni.«

V  Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je zaposlenih 13 ljudi, od tega osem  knjižničarjev.

Po besedah direktorice obiskovalci najraje berejo novejše aktualno leposlovje, poleti lahkotnejše branje, ezoterično literaturo, knjige o psihologiji, zdravju, ustvarjanju v prostem času …

Promocija zahtevnejšega branja

 Na vprašanje, ali bralna kultura spričo razmaha sodobne tehnologije upada, sogovornica odgovarja: »Po statističnih kazalnikih bi lahko trdili, da smo nekje na sredini. Glede na število izposojenega gradiva,  na primer, če primerjamo leti 2011 in 2013, ugotovimo povečanje za 12 odstotkov.«

Seveda pa je zelo aktualno vprašanje, kaj beremo.  »Da bi opozorili na zahtevnejše gradivo v knjižnici, prirejamo literarne večere, razstave …torej skrbimo za promocijo zahtevnejšega gradiva in branja.«

Marija Hribar ugotavlja, da smo še v fazi, ko na primer e-knjige, omrežja … nekako sobivajo s knjigo. Velikokrat uporabniki prav iz »sodobnih medijev« dobijo informacije o klasični knjigi in si jo izposodijo. »Sodobni mediji so knjigi konkurenca, hkrati pa tudi priložnost,« je prepričana.

Med načrti za prihodnost sogovornica izpostavlja garaže za knjižnico. Z rušenjem  obstoječega objekta in izgradnjo novega na isti lokaciji bodo zagotovili garažne prostore s priročnim skladiščem in urejene zunanje parkirne površine, ki jih knjižnica nima. O načrtih pa še: »Razvoj novih oblik posredovanja informacij in dokumentov o zgodovini in razvoju lokalnega okolja in povečanje dostopa do domoznanskega gradiva z digitalizacijo.«  

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek