Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Miran Jarc Public Library, Novo Mesto

Objavljeno dne/Published on: 01.10.2015
Avtor članka/Article Author: Vesna Vukšinič Zmaić

V 19. st. se je v naši deželi pojavila potreba, da se literarno narodno blago, ki je nastajalo počasi a vztrajno skozi stoletja, shrani in ohranja naprej za kasnejše rodove. Začele so se ustanavljati javne čitalnice in knjižnice. Tudi v Novem mestu se je začela sredi 19. st. prebujati misel, da bi knjige in časopise posredovala ljudem javna ustanova – knjižnica.

In the 19th century, out land felt a need to store the national literature that had slowly but steadily accumulated throughout centuries, and keep it for future generations. The trend of libraries and reading clubs emerged. Even in Novo Mesto, they dreamt of a public institution – a library – enabling access to newspapers and books.

Narodna čitalnica

Zagnani in narodno zavedni kulturniki so bili pobudniki, da je bila l. 1865 ustanovljena Narodna čitalnica in pri njej prva javna knjižnica s čitalnico. To leto velja za začetno leto javnega knjižničarstva v Novem mestu. Po letu 1900 so nastajale številne ljudske knjižnice v vseh večjih krajih Dolenjske in iz leta v leto bogatile svoj fond. Sredi največjega knjižničarskega vzpona je nastopila vojna, v tem času pa je Novo mesto izgubilo najmanj 30.000 knjig, podeželje pa od 10-15.000.

Pomembnejša pridobitev knjižničarstva v Novem mestu je ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice z nazivom Študijska knjižnica, z nalogo, da zbira, obdeluje, hrani in posreduje različno leposlovno in strokovno literaturo ter informacije. Ustanovljena je bila leta 1946 in je začela oživljati nekdanje ljudske knjižnice, izražena pa je bila tudi skrb za domoznansko literaturo.

Leta 1953 so jo uradno poimenovali po MIRANU JARCU (1900-1942), slovenskem pesniku, pisatelju, dramatiku, prevajalcu, ki je bil sicer rojen v Črnomlju, v Novem mestu pa je obiskoval gimnazijo in tu preživel svojo mladost. Podobo Mirana Jarca lahko vidimo v avli knjižnice – to je doprsni kip, ki ga je leta 1956 izdelal kipar JAKOB SAVINŠEK.

Leta 1971 je bila novomeška študijska knjižnica tudi osrednja knjižnica za dolenjsko regijo, in sicer za 4 dolenjske občine: Metliko, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto.

Arhitekturni kompleks stavbe

Knjižnica je bila izbrana za eno izmed arhitektonsko najlepših v Evropi, zato ne moremo mimo tega podatka, ne da bi se seznanili o zgodovini zgradbe, v kateri danes domuje hram znanja.

Knjižnica Mirana Jarca je na zgodovinsko pomembni legi Novega mesta – »Na vratih« – to so bila t. i. Gorenja vrata, ki so predstavljala vstop v srednjeveško mesto po kopenski strani.

Ta vhod v obzidano mesto je bil utrjen, še danes je viden ostanek stolpa Gorenjih vrat na stavbi tovarne zdravil Krka in je skupaj z obzidjem dajal poseben pogled na mesto.

Knjižnica Mirana Jarca domuje v dveh stavbah, starih nad 300 let. Poslopje knjižnice je bilo v začetku 19. st. preurejeno iz stare hiše, ki je bila prezidana iz nekdanjega »mestnega špitala«. Na levi strani ob vhodnih vratih je vzidan kamen z napisom EDI in letnico 1779.

Do leta 1779 sta namreč na prostoru današnje knjižnice stala mestni špital in cerkev sv. Martina, ki jo listine omenjajo že l. 1428. Leta 1779 so to cerkvico zaprli in podrli, prav tako špital, material, ki je bil še uporaben, pa so uporabili za gradnjo nove stavbe na tem mestu.

To je bil okrožni urad ali »kresija«, ki sta mu bila podrejena vsa Dolenjska z Belo krajino in ribniško-kočevsko območje. Deloval je do leta 1850. Z njim je Dolenjska postala upravno enotna pokrajina, Novo mesto pa njeno središče. Okrožni urad se je potem preselil nekoliko nižje, v novo zgrajeno sodno poslopje ob reki Krki, ki je bilo v svojem času največja zgradba ob Ljubljanskih vratih. Danes sta obe stavbi knjižnice (št. 26 in 28) umetnostni spomenik mestne arhitekture, skupaj z ostalimi spomeniki na tem prostoru.  

Zaradi intenzivnega razvoja knjižničarske stroke, hitrega naraščanja knjižničnega fonda ter širjenja knjižnične dejavnosti, je v knjižnici začela nastajati prostorska stiska. Po številnih bolj ali manj uspešnih prizadevanjih vodstva knjižnice in njenih delavcev je knjižnica iskala in našla začasne  prostorske rešitve, končno pa je v 80-ih letih nastal idejni in glavni projekt arhitekta Marka Mušiča za dozidavo prizidka na knjižničnem vrtu.

Z izrednim občutkom za izročilo tega prostora je Mušič prizidal nov stavbni del, ki se z osnovnega srednjeveškega platoja spušča k reki Krki. Z novo podobo klasične knjižnice s svetlimi in prijetnimi prostori, kamor ljudje prihajajo z veseljem, je začela rasti tudi virtualna knjižnica. Danes Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zagotavlja prost dostop do informacij, znanja in kulture v najširšem smislu. Posebno skrb namenja varovanju naše kulturne dediščine in se ponaša z naslovom ene najlepših knjižnic v Evropi.

 

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek