Osrednja knjižnica Celje – prostor izobraževanja in druženja

Celje Central Library – Haven of Education and Socialization

Objavljeno dne/Published on: 22.02.2016
Avtor članka/Article Author: Jerica Potočnik

Osrednja knjižnica Celje ima od leta 2010 novo, privlačnejšo podobo. Sprehajalce ob reki Savinji pritegne njen bleščeč zunanji sijaj, ljubitelje knjig pa bogata zbirka knjižničnega gradiva, ki se nahaja na 5.000 kvadratnih metrov površin. Ob tem je treba poudariti, da je knjižnica precej več kot le zbirka različnega gradiva. Otroci, najstniki, odrasli in starejši se z veseljem udeležujejo številnih dogodkov, ki jih zanje vestno pripravlja »njihova« knjižnica.

Celje Central Library – Haven of Education and Socialization Celje Central Library was refurbished in 2010. Situated beside the Savinja River, it attracts the passers-by with its outer shine but it also holds a vast collection of library materials standing on 5,000 square meters of land. It is worth mentioning, however, that this library is more than just a collection of different materials – people of all ages, from children to seniors, gladly attend many different events organized by their library.

Knjižnica na Muzejskem trgu bo letos praznovala 70 let delovanja. Do 18. januarja 2010 je delovala na treh različnih lokacijah. Oddelek za otroke (Knjižnica pri Mišku Knjižku)  se je nahajal na Gledališki ulici, Oddelek za odrasle in mladino na Gledališkem trgu,  Študijski oddelek z domoznanstvom pa je zasedal mesto na Muzejskem trgu ob Savinji. »Z vidika logistike in kadrov ter dejavnosti je bilo težko delovati na vseh treh lokacijah, zato smo težili k temu, da bi knjižnico združili pod isto streho. Mestna občina Celje je želela, da knjižnica ostane v starem mestnem jedru, ki ga je bilo treba oživeti,« pojasnjuje Polonca Bajc Napret, predstavnica za odnose z javnostmi in prireditve v Osrednji knjižnici Celje. Za današnjo podobo knjižnice je zaslužna skupina študentov arhitekture in njihovih mentorjev. Ta se je leta 2004 prijavila na projektni natečaj za arhitekturno rešitev nove zgradbe Osrednje knjižnice Celje in bila uspešna. V času gradbenih del so arheologi na mestu, kjer danes stoji knjižnica, našli veliko ostankov iz rimskega časa, med drugim tudi kloako. Knjižnica je kloako zasteklila. Razstava izkopanih predmetov, ki jo je na mestu najdbe pripravil Pokrajinski muzej Celje, nosi naslov Vivas Felix oziroma Živi srečno. Med arheološkimi najdbami je namreč tudi nož, na katerem je napis Vivas Felix.

Člani zadovoljni, zaposleni pa imajo težave

V knjižnici opažajo, da se je število članov, odkar so pod isto streho združeni vsi oddelki, povečalo. »Ko smo se preselili na to lokacijo, je knjižnica pridobila ogromno možnosti za organizacijo različnih prireditev in dogodkov,« pravi Bajc Napretova. Kljub prednostim, ki jih ima nova stavba, pa ne moremo mimo pomanjkljivosti, ki jih občutijo predvsem zaposleni. »Stavba je sicer zelo lepa, pravijo celo, da je ena najlepših stavb ob Savinji. Težava pa je v tem, da se okna ne dajo odpreti, vse temelji na sistemu prezračevalnih in klimatskih naprav. Tudi dolgi hodniki so relativno neizkoriščeni, čeprav se zaposleni trudimo, da jih čim bolj izkoriščamo za razstave,« izpostavlja Polonca Bajc Napret. Ob tem dodaja, da je dvorana za prireditve v kleti in tako brez oken, zato je v njej večkrat »slab« zrak.

Osrednja knjižnica Celje tudi osrednja območna knjižnica

Osrednja knjižnica Celje ima pod svojim okriljem še štiri krajevne enote, in sicer v Vojniku,  Dobrni, Štorah in  Šmartnem pri Rožni dolini. Obenem je tudi osrednja območna knjižnica, kar pomeni, da k njej sodi še deset drugih knjižnic. Tem  strokovno pomaga pri različnih projektih, njena naloga pa je tudi zbiranje domoznanskega gradiva in kupovanje zahtevnejšega gradiva, ki ga manjše knjižnice ne kupujejo, si ga pa lahko od osrednje sposodijo.

Dejavnosti za vse generacije

Paradna dejavnost celjske knjižnice je Univerza za tretje življenjsko obdobje. Ta je leta 2014 praznovala že 20 let delovanja. V univerzo se večinoma vključujejo upokojeni ljudje. Šteje več kot 600 aktivnih članov in 45 različnih izobraževalnih dejavnosti, od tujih jezikov, zeliščarstva, ročnih del do domoznanstva.

V knjižnici pripravljajo dejavnosti za vse generacije. Za otroke je še posebej zanimiva Knjižnica pri Mišku Knjižku. V letu 2014 je Miško Knjižko dobil novo podobo. Oblikovala ga je priznana celjska avtorica Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič). V oddelku za otroke se odvijajo številne dejavnosti, kot so pravljične ure za starše, pravljične dogodivščine za otroke, gledališke in lutkovne predstave, učna pomoč, branje s kužki,  knjižnica pa enkrat letno priredi tudi tradicionalno gusarsko zabavo.

Za aktivno populacijo, odrasle med 30. in 50. letom starosti, dejavnosti oblikujejo glede na njihove želje in trende. Četrtkovi večeri oziroma »Četrtkovi večeri malo drugače« so namenjeni raznim predavanjem. Gre za poljudnoznanstvene vsebine in literarne večere »Besednice«. Veliko zanimanja  je tudi za predavanja v oddelku glasba in film. Knjižnica od februarja do decembra organizira bralno značko za odrasle  »Z branjem do zvezd«. Seznami, ki jih razdelijo v knjižnici, vsebujejo 40 različnih naslovov. Prebrati je treba pet knjig. Na zaključni prireditvi gostijo enega od avtorjev knjig, ki so na seznamu. Udeleženci bralne značke, ki se vsako leto zaključi 3. decembra na »Ta veseli dan kulture«,  dobijo simbolične nagrade in priznanja. Dobro obiskani so tudi jezikovni tečaji.

Posebnost knjižnice je specializirano področje domoznanstvo. Gre za gradivo, ki v besedi in sliki obravnava Celje in njegovo okolico. Na področje domoznanstva sodi tudi spletni portal Kamra, kjer je kulturna dediščina digitalizirana.

»Knjižnica na obisku«

Za uporabnike s posebnimi potrebami je že 25 let na voljo storitev »Knjižnica na obisku«. »Že samo ime pove, da je storitev namenjena tistim, ki zaradi gibalne oviranosti, invalidnosti, bolezni ali starosti ne morejo priti v knjižnico. Takšnim pride knjižnica na dom,« pravi Bajc Napretova. Te možnosti se poslužujejo  tako posamezniki kot skupine uporabnikov.

Posebnost je »kitajski kotiček«

Osrednja knjižnica Celje se je leta 2013 prijavila na razpis  inštituta za promocijo in širjenje kitajskega jezika Hanban, ki je tesno povezan s Konfucijevim inštitutom. Na razpisu je bila uspešna in tako pridobila 300 popolnoma novih kitajskih knjig za učenje in branje kitajščine ter sredstva za promocijo. Nove knjige so omogočile vzpostavitev »kitajskega kotička« na oddelku za leposlovje in v Knjižnici pri Mišku Knjižku.

 Poleti »lahka« literatura, pozimi strokovna

Celjska knjižnica premore nekaj manj kot 400.000 knjig.  V letu 2014 je imela 16.500 aktivnih bralcev, če prištejemo še bralce štirih krajevnih enot pa 18.200. Med aktivnimi člani je največ zaposlenih, sledijo osnovnošolci in srednješolci. V zadnjih dveh letih se je opazno povečalo pridobivanje mladih članov. Na letni ravni si člani izposodijo nekaj več kot 1.300.000 enot gradiva. Dnevna izposoja se giblje med 2.500 in 5.500 knjigami. Knjižnico dnevno obišče od 500 do 1.000 bralcev.

Bralne navade uporabnikov se čez leto spreminjajo. »V poletnem času najbolj posegajo po lahki literaturi, kot so kriminalni, ljubezenski in zgodovinski romani. Med letom pa posegajo po tisti literaturi, ki jo potrebujejo za svoje izobraževanje ali poklic. Strokovno gradivo se precej bolj uporablja v zimskem času,« pojasnjuje Polonca Bajc Napret.   

Klasična knjiga ne bo izumrla

Osrednja knjižnica Celje je svojim uporabnikom ponudila tudi Biblos (elektronsko knjižnico). Čeprav so pričakovali, da jo bodo člani sprejeli z odprtimi rokami, ni tako. »Očitno je knjiga, ki jo lahko primeš v roke in jo vonjaš, še vedno tista, ki jo imajo ljudje raje. Prav zato fizična knjiga ne bo nikoli zamrla,« je prepričana Bajc Napretova.

Foto: arhiv Osrednja knjižnica Celje

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek