Prirodoslovni muzej – ko raziskovanje navduši staro in mlado

Museum of Natural History – Research Inspiring Old and Young

Objavljeno dne/Published on: 03.04.2014
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen, Foto: Ciril Mlinar

Muzej, ki se danes imenuje Prirodoslovni muzej Slovenije, deluje od leta 1821, ko so kranjski deželni stanovi sprejeli sklep o ustanovitvi muzeja v Ljubljani. Temeljni zbirki prvega muzeja na Slovenskem, ki je odprl svoja vrata deset let pozneje (1831), sta prav naravoslovni zbirki, in sicer Zoisova zbirka mineralov in Hohenwartova zbirka konhilij.

The museum today known as the Slovenian Museum of Natural History has been operating since 1821, when the Carniolan State Parliament passed the resolution of establishing a museum in Ljubljana. Two natural history collections represent the fundamental collections of the first Slovenian museum which opened ten years later (1831). The first one is a collection of minerals by Žiga Zois and the second one a collection of mollusc fossils by Franc Hohenwart.

»Naš muzej je najstarejša slovenska kulturna in znanstvena institucija, ki izvira iz Deželnega muzeja. Po že omenjenih ustanovnih zbirkah so se razvile in obogatile številne geološke, zoološke in botanične zbirke. Danes z njimi upravljajo štirje kustodiati, in sicer Kustodiat za geologijo, za nevretenčarje, vretenčarje in za botaniko. V okviru Kustodiata za nevretenčarje danes deluje tudi Slovenski arhiv živalskih zvokov,« so nam povedali v muzeju. »Postali smo muzej z nacionalno, evropsko in svetovno pomembnimi naravoslovnimi študijskimi zbirkami, v katerih so vidne spremembe biotske raznovrstnosti, razvoj naravoslovne miselnosti in tehnik zbiranja ter obdelave muzejskega gradiva.« Ob tem je Prirodoslovni muzej tudi raziskovalna organizacija, ki preučuje naravo in kulturno dediščino naravnega izvora. Muzej odlikujejo kar tri znanstvene revije, in sicer SCOPOLIA, Acta entomologica Slovenica in Illiesia (slednji izhajata v sozaložništvu).

V okviru muzeja, pod strokovnim vodstvom Kustodiata za vretenčarje, deluje tudi Slovenski center za obročkanje ptičev, katerega začetki segajo v leto 1927, ko je bil ustanovljen Ornitološki observatorij s temeljno nalogo raziskovanja ptičjih selitev prek Slovenije s pomočjo obročkanja.

Leta 1949 je muzej prevzel strokovno vodstvo alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti.

»Muzej je obogatil knjižni fond in danes imamo specialno znanstveno knjižnico. Razvili smo številne pedagoške in andragoške programe, za katere (med drugim) skrbi Oddelek za stike z javnostjo. Tehnična služba ne skrbi le za prepariranje, temveč tudi za dokumentiranje in računalništvo ter druge nove tehnologije…« Prostor javnega delovanja so seveda razširili na medmrežje.

Z Vodnikovega trga na Prešernovo, čakajoč na novo lokacijo

Muzej je bil prvotno lociran v licejskem poslopju, ki je stalo na današnjem Vodnikovem trgu v Ljubljani. Leta 1888 se je preselil v novo, posebej za muzej zgrajeno poslopje na današnji Prešernovi cesti v Ljubljani. Po nastanku Jugoslavije so iz muzeja nastali po panogah ločeni muzeji, ki se danes imenujejo Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije. Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije še danes delujeta v isti stavbi (vhod za obiskovalce z Muzejske 1), Slovenski etnografski muzej pa je svoje prostore dobil na Metelkovi.

»In naša prihodnja lokacija: Prirodoslovni muzej Slovenije še vedno čaka na rešitev prostorske stiske, in sicer z novogradnjo v Biološkem središču pod Rožnikom. Novogradnja je predvidena tudi v aktualni Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 /ReNPK14–17/ Ur.l. RS, št. 99/2013

Zbirke in arhiv živalskih zvokov

Prirodoslovni muzej Slovenije ohranja, proučuje in komunicira materialno in nematerialno dediščino naravnega izvora in biotsko raznovrstnost. Utemeljujejo ga zoološke, botanične in geološke zbirke, ki se dopolnjujejo na osnovi zbiralne politike. Skrbijo tudi za zbirko zvokov – to je za Slovenski arhiv živalskih zvokov.

Zbiralna politika muzeja kot državne zakladnice biotske raznovrstnosti in geološke dediščine Republike Slovenije muzej zavezuje k načrtnem zbiranju kulturne dediščine naravnega izvora predvsem na ozemlju Slovenije. Poleg kulturne dediščine naravnega izvora z ozemlja Slovenije zbira muzej tudi gradivo, ki je s slovenskim ozemljem ali s premično dediščino Prirodoslovnega muzeja Slovenije zaradi strokovnih, znanstvenih, kulturnih ali zgodovinskih razlogov izjemno pomembno.

Raziskovalna dejavnost 

Muzej je tudi raziskovalna organizacija, kar nam omogoča kandidaturo za sofinanciranje znanstvene periodike – muzejske revije SCOPOLIA in revije Acta entomologica Slovenica. »Večina naših kustosov ima tudi status raziskovalca in imamo visok delež znanstvenih nazivov, sporočajo iz muzeja. Trenutno je zaposlenih 15 kustosov, kar deset jih ima doktorat znanosti. Kar pomeni, da lahko kandidiramo na programe in projekte, ki jih razpisuje ne le Javna agencija za raziskovalno dejavnost, temveč tudi v tujini. Trenutno sodelujemo npr. tudi v mednarodnem projektu Interaktivna določevalna orodja za šole (SiiT): spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju.«

Kaj Prirodoslovni muzej loči  od drugih podobnih ustanov?

»Smo osrednji naravoslovni muzej in edini, ki je ustanovljen za kulturno dediščino naravnega izvora. Poleg nas imata le še dva muzeja – Tehniški muzej Slovenije in Notranjski muzej – zaposlena kustosa biologa. Imamo visoko usposobljen kader in smo med redkimi muzeji, ki imajo tudi status raziskovalne organizacije. Naši programi za javnost, predvsem delavnice, so pogosto razprodani.« In ob vsem tem, dodajajo v muzeju, delujejo v zelo slabih razmerah – nimajo posebnih prostorov, zato vse programe za javnost izvajajo v razstavnih dvoranah, nimajo ustreznih prostorov za delo z gradivom, depojske prostore najemajo… »Rešuje nas zavzetost in pripravljenost zaposlenih in naših prostovoljcev.«

Ob-razstavni programi 

V Prirodoslovnem muzeju Slovenije ponujajo tudi številne ob-razstavne programe, tako za skupine kot za individualne obiskovalce (vodstva, delavnice, predavanja, programi za samostojno uporabo). Poleg omenjenih strokovnih in znanstvenih publikacij izdajajo tudi številne druge (katalogi razstav, zvočni cedeji, publikacije v brajici, strip, pripovedke ipd.).

»Trudimo se, da so razstave zanimive tudi tujcem, res pa vse vsebine niso prilagojene. Zato si lahko pri čuvajih izposodijo avdio vodiče (ali tudi tekstovne vodiče) po stalni razstavi v angleščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Ob večjih občasnih razstavah praviloma poskrbimo za angleščino. Občasno poskrbimo za vodstva v angleščini,« v muzeju odgovarjajo na vprašanja, kako poskrbijo za obiskovalce, ki ne znajo slovensko.«

 Lani so v Prirodoslovnem muzeju zabeležili 32.653 obiskovalcev.

Zanimanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije narašča, kar je zagotovo bolj izjema, ugotavljajo. »Res pa je, da se povečuje odstotek obiskovalcev, ki muzej obiščejo brezplačno – lani že 58,6% narašča pa tudi število individualnih obiskovalcev, najbrž tako na račun prostega vstopa kot na račun razvoja programov za individualne obiskovalce.«

Najbolj odmevna in aktualne razstave

Zagotovo je bila v zadnjem desetletju najbolj odmevna razstava Skrivnostna smrt mlade Leonore, na kar kaže med drugim tudi visok obisk v zadnjih treh letih (razstavo smo odprli septembra 2011). Vodja in kustosi razstave so zanjo prejeli najvišje stanovsko priznanje – Valvasorjevo nagrado.

Aktualni razstavi sta Živela evolucija! in Živeti s kristali ter vitrina četrtletja Sredozemski vranjek in varstvo slovenskega morja. 

Prirodoslovni muzej je odprt vse dni v tednu - od ponedeljka do nedelje, z izjemo 1. januarja, 1. maja, 1. novembra in 25. decembra, dislocirana enota – alpski botanični vrt Juliana v Trenti  - pa od 1. maja do 30. septembra, vse dni v tednu.

Gospodarska in finančna kriza sta posegli tudi v dejavnost Prirodoslovnega muzeja, kupna moč je manjša in financiranje nižje. »Kritične so zlasti plače in delovna mesta, pri čemer nas dodatno omejujejo administrativni ukrepi. Kot je razvidno, pa se borimo in v slabših razmerah smo celo poskrbeli za višji delež lastnih sredstev, ki ga v tej situaciji ne zmoremo vlagati v razvoj oziroma v program, kot bi si to želeli.«

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek