Naučili so se biti Slovenci

They Learned to Be Slovene

Objavljeno dne/Published on: 07.06.2013
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen, foto B. M. K.

Nadia Molek, potomka argentinskih Slovencev, prvonagrajenka XI. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v kategoriji izseljenstvo za diplomsko delo »Biti Slovenec v Argentini. Antropološka analiza različnih konstrukcij slovenstva«, je na slovesni zaključek v Ljubljano prispela z manjšo zamudo, vendar kot v filmu, nekaj sekund po tem, ko jo je govornik, sekretar Urada dr. Zvone Žigon, slovesno razglasil kot prejemnico priznanja in sporočil tudi njeno odsotnost. Nagrajenkina pot iz Argentine se je namreč zaradi zamude letala nekoliko zavlekla, a nas je zbrane s prihodom v zadnjem hipu kljub temu prijetno presenetila.

Nadia Molek is a Slovenian descendant in Argentina who won the 11th competition by the Office for Slovenians Abroad in the category of emmigration for her thesis entitled Being a Slovenian in Argentina:An Antropological Analysis of Different Constructions of the Slovenian. She arrived at the concluding ceremony a ilittle late but, just as in a movie, a few seconds after the speaker, the secretary of the office, Zvone Žigon, officially proclaimed her as the recipient of the honors and announced her absence. The honoree's travel from Argentina was delayed due to a jet lag but she nonetheless surprised the audience with her last second arrival.

Medtem ko o njenem nagrajenem diplomskem delu podrobneje pišemo v rubriki Novice iz Urada, na tem mestu objavljamo intervju z Nadio, ki smo ga posneli neposredno po prireditvi, v slovenščini, ki jo sogovornica tekoče obvlada. Nagrade je bila, kot pravi, izjemno vesela in se Uradu in Sloveniji zanjo iskreno zahvaljuje.

Kako je potekalo vaše raziskovalno delo?

Začelo se je leta 2009, končalo pa poldrugo leto pozneje. Odločila sem se primerjati vse tri valove slovenske migracije v Argentini: prvega  v 19. stoletju, drugega med vojnama in tretjo, politično migracijo po drugi svet vojni. Obiskovala sem Slovenske hiše, ustanove Slovencev v Argentini,  in ugotavljala, kako so ljudje organizirani, kako se družijo in kako se slovenstvo reproducira. Zanimalo me je, kaj slovenstvo posameznikom pomeni.

Do kakšnih spoznanj ste prišli in kako jih boste v prihodnje uporabili?

Opazila sem, da so obstajajo, tako kot v vsaki družbi, različne entitete, tako da ne moremo govoriti, da gre za prečiščeno skupnost. Kar zadeva Slovence v  Argentini, imamo tri različne procese. Prvi val se zdaj reidentificira s slovenstvom, ker jih v preteklosti ni zanimalo, od kod so prišli in so celo mislili, da so Avstrijci. Predstavniki drugega vala, v katerega sodijo tudi moji stari starši, so se v proces asimilacije v argentinsko družbo dejavno vključili, a tudi tu najdemo neko reidentifikacijo. Ljudi vse bolj zanima zgodovina. Zadnji val je partikularen, tvorijo ga begunci, ki so morali Slovenijo zapustiti  iz različnih razlogov. Drugače so se organizirali, zanje je zelo pomemben in značilen socialni spomin na to, kar se jim je zgodilo, in to razlagajo v družbi, šoli, družini, Slovenski hiši…  Zame zanimivo odkritje in mogoče tudi novost, ki sem jo vnesla v raziskovanje, je bilo, da so se predstavniki prvega vala pravzaprav  naučili biti Slovenci.

Kako so se tega naučili?

Po spletu raziskujejo, kaj in kje je Slovenija, učijo se slovensko, kar je za ohranjanje narodne pripadnosti nadvse pomembno.

Kakšno je življenje Slovencev v Argentini?

So posebna skupina in poskrbijo, da so drugačni kot Argentinci.

Ali lahko to natančneje pojasnite?

Argentinski Slovenci imamo Slovenske hiše kot institucije, klube, kjer se družimo, imamo svoje prireditve, ki so dobro obiskane, ljudje se na njih pokažejo, tudi v slovenskih narodnih nošah… Pripadniki zadnjega vala v zasebnem življenju  še vedno govorijo slovensko.

Se boste z izseljenstvom ukvarjali tudi v prihodnje?

Vsekakor, za doktorsko disertacijo bom raziskovala ženske, ki so migrirale v Argentino. Primerjala bom dva vala, drugega in tretjega,  iz spolnega in  delovnega vidika.

Kako pogosto obiskujete Slovenijo?

Ne zelo pogosto. Zadnjič sem prišla pred dvema letoma.

Gotovo spremljate dogodke v Sloveniji in veste, v kakšni gospodarski krizi smo… Kako gledate na to?

Glede na mojo argentinsko izkušnjo to ni nič novega. Navajena sem na to. O krizi v Sloveniji vem toliko, kolikor včasih preberem iz časopisov. Več si ne upam komentirati.

Do Slovenske izseljenske matice imate, kolikor vem, poseben odnos…

Zame je Matica zelo pomembna institucija, moji starši so bili z njo tesno povezani in tudi sama sem nanjo ponosna.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek