NENAVADNA DIPLOMSKA NALOGA IN DIPLOMSKI KONCERT

Unusual Bachelor’s Thesis and Thesis Concert

Objavljeno dne/Published on: 22.02.2016
Avtor članka/Article Author: Rok Rink

Navkljub majhnosti našega naroda in seveda temu tudi v absolutnih številkah sorazmerno majhni diaspori – ker v relativnem smislu je dokaj velika in razširjena po svetu - so slovenski glasbeniki v Argentini bili in so še iztopajoči. Kren, Šijanec, Geržinič, Soler-Biljenski, ... SPZ Gallus, ki je v prvih letih druge polovice prejšnjega stoletja skupaj z baskovem Lagun Onak veljal za edini pravi zborovski skupini na ravni; Gallus je celo nastopil na predsedniškem uradnem dogodku. A tu gre za pevce ... in kot uvod nekaj besed o znamenitih imenih. Veliki med svetovnimi velikani Carlo Cossutta (Košuta) je slovel po vsej zemeljski obli; Bernarda in Marko Fink – odveč kaj posebnega omenjati; Vasle, ki je že desetleja v Sloveniji; Luka Somoza Osterc, pred nedavnim naseljen v Sloveniji, je pred kratkim v Angliji posnel baritonske vložke Ginasterove »Estancia« z BBC filharmoniki; Luka Debevec Mayer, ki je poleg zahtevnih basovskih vlog (Filippo, Don Juan, bas v kvartetu Verdijevega Requiema itd.) odličen tudi v komorni glasbi (Schubert idr.) in je bil pred kratkim v zasedbi, ki je spremljala zvezdnico Ano Netrebko; Carla Filipčič Holm, sopranistka z jačnem in čudovito lepo obarvanim glasom, ki je v zadnjih časih že več v tujini kot doma – mimogrede, z Debevcem sta bila pred nedavnim skupaj na odru teatra Colón v zasedbi Brahmsovega nemškega Requiema ... in verjetno mi še kako ime ostaja na cedilu...

Unusual Bachelor’s Thesis and Thesis Concert Despite the small size of our nation and the accordingly small diaspora – relatively speaking, it is quite big and spread around the globe – Slovene musicians managed to succeed in Argentina, e.g. Kren, Šijanec, Geržinič and Soler-Biljenski. In the second half of the 20th century, the Slovene Choir Gallus – alongside Lagun Onak – used to be the only real and successful choir, even performing at an official presidential event. In a conversation with Sofia Škele, a young soprano singer, we learned more about her and the start of her singing career. She studied solo singing at the National Conservatory, a subsidiary of the Buenos Aires University. She completed her studies with honors. In her thesis, she focused on Slovene musicians and other Slovenes in Argentina. Her thesis concert included performances of solos by Geržinič, Kren and Fink. Although she does not speak Slovene, she started learning it at the Faculty of Arts.

A kot uvod je dovolj ... Gre za sopranistko Sofío Škele. Študij solopetja je na državnem konzervatoriju, odvisnem od Buenosaireške univerze, končala z odliko. In diplomska naloga je bila osredotočena na slovenske glasbenike in nasploh na Slovence v Argentini, v diplomski koncert pa je v komornem delu vključila samospeve Geržiniča, Krena in Finka.

Ne govori slovensko, je pa začela obiskovati lektorat na filozofski fakulteti.

Za diplomsko delo je torej k meni prišla po pomoč pri iskanju podatkov o prababici, ki je bila sopraniskta v ljubljanski Operi, a izbrskala sva jih premalo. Nastopala je kot Ruža Škele, in to v trideseteh letih dvajsetega stoletja, tako da sem ji predlagal, naj stori, kar je bilo zgoraj omenjeno. Na diplomskem koncertu je lepo dvorano konzervatorija okrasila s mizico, na kateri sta bili pogrnjeni slovenska in argentinska zastava, na njej fotografiji prababice in starega očeta, na velikemu platnu pa projekcija Zmajskega mostu nad Ljubljanico in prevodi besedil slovenskih samospevov.

Kako si prišla do opere, do petja?

»Od mladega že sem poznala nekaj arij in zborovskih del. V srednji šoli je profesorica glasbe in petja včasih zapela Musettin valček in poslušanje le-tega me je očaralo, zaradi česar sem si zaželela kdaj peti tudi tako. V šoli pa sem pela v zboru.«

In prababica ...

»Seveda. Moji so mi povedali o njej, tudi nekaj fotografij imam. Bila je nezakonska mati, in zato sem dobila njen dekliški priimek.«

In kako so to sprejeli pri tebi doma, saj ne gre za običajen poklic in v družini, kjer ni glasbenikov, to najbrž ni običajno ...?

»V zadnjem letniku srednje šole sem se morala odločiti, kako naprej... Nihala sem med astronomijo in petjem.« (Spominjam se prijatelja in kolega v buenosaireškem Slovenskem oktetu iz let 1972 – 1975, ki je bil oziroma je odličen tenorist in tudi astronom, s čimer se že desetletja ukvarja v Franciji, kjer živi.) »In tako sem nekega dne rekla očetu, da želim biti operna pevka; sprva so mislili, da se motim, da se ne izražam pravilno, saj sem v glavnem poslušala pop glasbo. A vztrajala sem in oče me je povabil v opero, kjer sem slišala in videla svojo (in njegovo!) prvo opero. Ko je videl, da gre zares, me je napotil na konzervatorij in tako sem začela resno izobrazbo. Skozi ves čas študija sem imela med partiturami fotografijo prababice, ki je sicer nisem poznala, a sem se počutila kot blizu neke slovenske primadonne.«

Toda prejemni izpiti v državni konzervatorij so zahtevni. Biti moraš skoraj profesionalec, da uspeš  ...

»Napotili so me na neke 'delavnice' ki so se razvijale skozi tri leta, namenjene popolnim začetnikom, kot sem bila sama. Po opravljenih delavnicah si lahko vstopil v enoletni predštudijski tečaj, in le če si ga uspešno končal, si se lahko vpisal v želeno šolo. Tega zdaj ni več ...«

Koliko časa torej vse skupaj traja?

»Predvidoma štiri leta in en semester za pripravo teze ... Toda za kaj takega moraš biti malce manj kot Chopin in 24 ur na dan delati; nemogoče. Meni je vzelo polnih deset let. Poleg glasbe in pevske tehnike si se moral učiti zgodovine glasbe, akustike, filozofije, jezikov, kot so italijanščina, nemščina, francoščina – sicer samo fonetika. Priporočljivo je bilo vpisati tudi ruščino in angleščino.«

Katere vloge ali dela si do sedaj že pela?

“V letih 2014 in 2015 sem bila ‘Hada Adalgisa’, v operi ¡Cenicintaaa ..! od  Marte Lambertini s skupino “Americas” v dvoranah ‘Teatro Del Globo’ in ‘Mararita Xirgu’. 2013 s ‘Taller de ópera’ ki jo vodi pevka in profesorica Marta Blanco in orkester DAMus, vlogo ‘Despine’. 2012. z ‘Estudio vocal del DAMus’ pod vodstvom Eduarda Cogorna, scene iz ‘Don Giovanni’ (‘Donna Elvira’), ‘La cambiale di matrimonio’ (‘Fanny’), ‘Cosí fan tutte’ (‘Despina’), Gluckovega ‘Orfeo ed Euridice’(‘Amore’). Še prej pa vloge pri Netopirju, Čarobni piščali, Traviati, Bohème, Rigolettu, Ljubezenskem napoju, in še druge.

 

Poleg tega pa redno nastopam v restavracijah in ob raznih priložnostih, kot so praznovanja, poroke in podobno.”

In v bodoče?

“Najprej zadeti loto (se smeji,) da bi lahko pela brezplačno! A ker tega ni pričakovati, se bom prijavljala na razpise, skušala dobiti kako redno delo v poklicnih zborih, počasi kako operno vlogo in tako naprej …”

 

Ko je šlo za diplomsko nalogo, je torej Sofía prišla k meni, s svojo idejo pa bi lahko na en mah združila, kar sta ji predstavljala prednica pevka in oče. Prvi del koncerta je posvetila staremu očetu kot neposrednemu slovenskemu predniku s slovenskimi solospevi, drugega, opernega, pa prababici. Sredi zadnjega komada komornega dela so jo premagala čustva in proti koncu ni mogla zadržati krajšega joka, ki je bil prav ganljiv.

Sicer je bil program, ki je naslovila 'Mi herencia' (moja dediščina) opernih arij in dueta, pri katerem ji je na pomoč priskočila kolegica polsopranistka, lepo izbran, tu nas bolj zanimajo slovenski samospevi, ki so se vrstili takole:

Alojzij Geržinič:

Mrak (Juan Ramón Jiménez – prev. Rafko Vodeb), Pomladna radost (1) (Ivan Hribovšek), Pomladna radost (2) (Ivan Hribovšek), Vrnitev (Anton Vodnik)

Rok Fink:

Kot večni popotniki (Saša Cimperman), Čas (Saša Cimperman)

Ciril Kren:

Dekletova molitev (Simon Gregorčič), Uspavanka (Ciril Kren), Spominčice (Simon Gregorčič)

Tako je občinstvu do akademske ravni približala spoznanje o Slovencih in slovenskih glasbenikih ter pevcih v Argentini.

Kaj preostane? Vaja s podiplomskimi delavnicami, izpopolnjevanje v stilih, širjenje repertoarja, in seveda (čeprav je bila že kot študentka v raznih zasedbah in je občasno nastopala tudi kot solistka), da se ji odpro vrata do zaposlitve in pevskih nastopov.

Vse dobro, Sofía! Veliko uspeha žanji v izbranem poklicu! In hvala za tako slovensko izbiro in predstavo!

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek