Homestead Act (zemljiško-naselitveni zakon) in ZDA

Objavljeno dne/Published on: 05.04.2013
Avtor članka/Article Author: Janez Rogelj

»V knjigi Antona Ingoliča Pri naših v Ameriki sem zasledila izraz izraz 'homestad act oziroma Low',« nam je sporočila naša bralka, rojakinja iz ZDA, ki prosi za razlago. V odgovor ji ponujamo zapis Janeza Roglja, dolgoletnega glavnega tajnika Združenja Slovenska izseljenska matica.

To je brez dvoma eden izmed najpomembnejših zakonov v zgodovini ZDA. Z njim je bilo državljanom ZDA, ki so bili brez zemlje, omogočeno, da so jo brezplačno (ali za majhen znesek) prejeli in jo začeli obdelovati. Z njim je ZDA uspešno kultivirala do takrat nenaseljeno ozemlje. Sočasno pa je omogočila tisočim naseljencem iz Evrope, da so se ekonomsko osamosvojili.

Zakon je bil sprejet leta 1862, ko je ZDA vodil predsednik Abraham Lincoln. ZDA so z njim želele in tudi dosegle zagotovitev, da so  dotedanji sužnji sami pridobivali  sredstva za preživetje. Zakon je bil sicer napisan na kožo severnjakom, ki so od vsega začetka želeli imeti svojo lastno zemljo in jo sami oziroma s svojo družino obdelovati.

Očetje tega zakona so bili republikanci s severa ZDA, že v času priprave pa so ga poskusili onemogočiti demokrati z juga države, ki so na tak način želeli zemljo na zahodu rezervirati za nekdanje sužnje z juga, ki bi postali njeni lastniki. Kakorkoli, v času sprejema zakona je bila med južnjaki še prisotna želja oziroma prepričanje, da je njihova gospodarska  prednost v skupnih gospodarstvih. Zato tudi ni bilo prevelike želje po selitvi  na zahod države. Čez čas pa so mnogi nekdanji sužnji postali lastniki svoje zemlje, ki jim jo je podarila država, in so se tudi začeli seliti z juga v druge dele države.

Kdo in pod kakšnimi pogoji je zemljo prejel?

Zemljo v obsegu 160 akrov (65 hektarjev) je lahko prejel vsakdo, ki je imel svojo družino oziroma je bil star najmanj 21 let in se je obvezal, da jo bo obdeloval. Prav tako so oblasti pregledovale njegovo vlogo v morebitnem kazenskem dosjeju. Nekdo, ki je proti državi uporabil strelno orožje, ni mogel dobiti  te zemlje. Tak prejemnik jo je moral najprej izkrčiti iz gozda in pripraviti za obdelavo. Imeti je moral lastno orodje in začetno živino, predvsem pa mnogo pridnih delovnih rok. Po petih letih obdelovanja je zemljišče prešlo v  njegovo neodtuljivo pravico.

Od sprejema zakona 1862. pa do leta 1934, ki pomeni najobsežnejše delovanje tega zakona, je zvezna administracija podarila zemljo 1.6 milijona farmarjem. Obseg podarjene zemlje je znašal kar 10 odstotkov celotnega ozemlja ZDA oziroma 109.967.500 hektarjev.

Po tem obdobju se je delitev zemlje močno zmanjšala. Najprej na vzhodu in severu države, pozneje pa tudi na zahodu in jugu. Uradno je delovanje tega zakona prenehalo 1976. z izjemo Aljaske, kjer se je končalo 1988. leta.

Kot zanimivost lahko omenimo zadnjega prejemnika zemlje po tem zakonu - gospoda Kena Deardorfa, ki mu je bil izdan sklep o dodelitvi 32 hektarjev zemljišča v Stony Riverju v jugozahodnem delu Aljaske. Izpolnil je vse pogoje po »homestead actu«, toda maja leta 1988 mu je smrt preprečila, da bi zemljo tudi koristil oziroma obdeloval.

Identičen zakon, Dominion Lands Act, je sprejela tudi Kanada. Tudi Velika Britanija je že leta 1861 – eno leto pred ZDA - sprejela zakon z naslovom Crown Lands Act, ki je oziroma ponekod v Avstraliji v državi New South Wales v precej strogi obliki velja še danes.

Slovenci in zemljiško – naselitveni  zakon

Slovenski izseljenci v ZDA niso bili v prvih vrstah pred uradi za pridobitev brezplačnega zemljišča. Razlogov za to je bilo več. Prvi je bil zagotovo pozen čas prihoda v ZDA. Slovenci so sem prihajali z nekajdesetletno »zamudo«, če jih primerjamo z Nizozemci, Francozi, Švedi. Najboljša zemlja je bila tako že razdeljena. Poleg tega so Slovenci vsaj z začetku praviloma prihajali sami. Torej niso imeli družin, kar je bil osnovni pogoj za pridobitev zemlje. Potem ko so, vsaj nekateri, popolnili družino, pa ni bilo veliko interesa za kmetovanje. Plače v rudnikih in železarnah so bile kljub težkemu in nevarnemu delu kar dobre.

Po podatkih slovenskih društev v ZDA je bilo v začetku 1960. na celotnem ozemlju ZDA približno 5.000 slovenskih kmetov oziroma farmarjev, kar je v primerjavi z številko  130.000 takrat živečih Slovencev razmeroma malo.

Predvsem pa so Slovenci praviloma prihajali v ZDA z upanjem, da se bodo kmalu vrnili domov. »Samo toliko  moram zaslužiti, da bom izplačal to in ono,« so bili odgovori na vprašanje, »kdaj se boš vrnil?«. Predvsem pa so si želeli obdelovati slovensko zemljo in ne ameriško. Pot v ZDA je bil praviloma le izhod iz krize v Sloveniji  in ne toliko  odločitev za preselitev v ZDA za stalno. Čeprav se je ravno to mnogim, premnogim Slovencem na koncu  tudi zgodilo.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek