Vesela vas – otok čiste in neokrnjene narave

Happy Village – A Piece of Raw Pristine Nature

Objavljeno dne/Published on: 06.02.2015
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen; Foto: arhiv vesele vasi

Prestopiti portal Vesele vasi na Selih pri Ajdovcih pomeni stopiti v drug, drugačen svet, v okolje, kjer čas teče drugače, kot rad poudarja Alojz Iskra, ki si je skupaj z družino tu zamislil projekt ekološke turistične kmetije. Mali raj z razgledom na dolino Krke in okoliške griče, ob lepem vremenu pa se vidi celo Triglav, smo z navdušenjem obiskali in se pogovorili z Alojzom Iskro.

Walking through the portal of Happy Village (Vesela vas) in Sela near Ajdovec is an out-of-this-world experience – it feels like entering a completely different world and an environment where time runs differently. At least so says Alojz Iskra who, together with his family, came up with the idea to set up an eco-tourist domain at this very location. It is basically a micro paradise with an exceptional view of the river Krka and the surrounding undulating terrain. In our interview with Alojz Iskra, he told us that when the weather is clear they can even see Triglav.

Kako je nastala zamisel za projekt Vesela vas in kakšna je bila pot od ustanovitve Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine na vasi do turistične vasice?

Zamisel  je nastala v dobrih gospodarskih časih na Slovenskem. Takrat smo vsi iskali predrzne  projekte. Z prijateljem sva najprej hotela začeti projekt v tujini, vendar sva se, potem ko sva videla ekološko kmetijo Murn na Selih pri Ajdovcu,  premislila. Zakaj ? Zato  ker je ta mala vasica ležala na čudovitem hribu nad zeleno Krko in dolenjskimi vinogradi, skoraj sredi Slovenije  s pogledom na Triglav.

Zgodba se je ponujala  kar sama. Neokrnjena narava, čudovita okolica, vasica, v kateri  ni pričakovati več otroškega joka, pa čeprav je bilo v njej pred prvo svetovno vojno še pet zdravih velikih kmetij s prek 50 prebivalci. Sela pri Ajdovcu, skromna, tiha, odmaknjena vasica, kjer vztraja le še ena kmetija z bratom in sestro ter kmetija v najemu z mamo in sinom. Biološka ura je tu potekla, vendar so ljudje  nasmejani in s toplo dlanjo izrečejo dobrodošlico.

Tu je treba nekaj narediti, izziv je dovolj velik. Turizem,  Slovenska vas, ekologija - poimenovali smo jo VeSela Vas. Tako kot je Slovenija majhna država, so tudi  Sela mala vas.  Tako kot  je pred Slovenijo kot mlado državo velik izziv, imamo tudi mi veliko upanja, da v Veselo vas vrnemo življenje. Najprej smo nameravali postaviti evropsko vas (množico manjših   hišk z značilnimi oblikami evropskih držav), nato pa smo se odločili najprej obnoviti stavbno dediščino in se šele v nadaljevanju lotiti tega  projekta.

S projektom   VeSela Vas (VSV) smo  najprej uredili okolico in pripravili dokumentacijo za obnovo ekološke kmetije v turistično ekološko kmetijo in pridobili tudi nepovratna evropska sredstva. Tako  imamo sedaj 12 dvoposteljnih sob in dve stanovanji.

V projekt Vesela vas je vpet "SELA VI - Zavod za ohranjanje kulturne dediščine na vasi",  neprofitna, nestrankarska in nevladna  organizacija, v kateri se združujemo - dobrodošli ste tudi vi – ljudje, ki imamo radi naravo in slovensko dediščino s ciljem povezati slovenstvo v tej simbolični vasici. Ta neprofitni zavod združuje in vabi mlade in starejše z vsega sveta, da s svojim znanjem in izkušnjami ter z ljubeznijo do ohranjanja dediščine tudi zanamcem - prispevajo vsak po svoji moči.

Kje, natančneje, ležijo Sela pri Ajdovcih?

Skoraj sredi Slovenije, nad zeleno reko Krko v občini Žužemberk. Na ajdovški planoti najvišja vasica – 500 mnv, od koder, se radi pohvalimo, vidimo Triglav- simbol Slovenstva. Na Sela pri Ajdovcu vodi več poti:  najbližja iz Žužemberka - 13 km, iz Novega mesta, Straže, Mirne Peči  - 14 km, iz Dolenjskih Toplic 16 km.  Suhokrajinska zemlja tu ni radodarna- zaradi propustne zemlje na apnencu se voda tu ne zadrži in hitro ponikne v podtalnico. Edina površinska tekoča voda  je reka Krka, zelena lepotica, ki jo že tisočletje varuje žužemberški grad. Poseben čar Suhi krajini dajejo vinorodna območja Boršt in Hrib.

V 25 hektarjev veliko kmetijo ste se, kot večkrat poudarite, zaljubili na prvi pogled. Zakaj, kaj vas je kot Ljubljančana tako pritegnilo?

Za Sela pri Ajdovcu sem se odločil, ko sem jih lepo nedeljsko popoldne prvič obiskal. Prodajalka kmetije mi je ponudila kavo » z pogledom na Triglav« in odločitev je bila sprejeta. Zavedal sem se, da pot ne bo hitra ne lahka. Izziv je bil zelo velik. Lažje je ustvariti turizem na Bledu ali Portorožu, kjer je komunalna in turistična infrastruktura že narejena. Zato je bila odločitev še bolj adrenalinska. 

Moja najlepša slika je pogled iz obnovljenega  mostu na Lehnjakove slapove reke Krke in grad Žužemberk. Suhokrajinski vinogradi so drugačni in so nekaj posebnega. Gozdovi, travniki, pašniki na blagih hribih. Najlepši pa je seveda pogled  ob jasnem dnevu s selanskega hriba. Hribi, ki se razprostirajo, vse dokler se pogled na koncu ne ustavi na Triglavu. Seveda se  od tod vidi tudi žužemberški grad. Večkrat se svojim prijateljem na Gorenjskem pohvalim, da vidim Triglav iz Suhe krajine boljše kot oni, ki so blizu.

Menim , da v časih, ko ni tako lahko krmariti ob težki gospodarski situaciji in velikih spremembah  po vsem svetu , da je tu ne samo priložnost in izziv , temveč tudi  prijetna dolžnost narediti nekaj pozitivnega tako za kraj kot za  dobro idejo.

Kolikšne kapacitete trenutno ponujate in komu, predvsem, so namenjene?

Sedaj smo v začetni fazi projekta. V sodelovanju z varstvom kulturne dediščine Slovenije smo obnovili kmetijo in razpolagamo  s 30 posteljami. Smo v  zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za  17 počitniških hiš (na spremembo prostorskih planov  smo čakali štiri leta), ki bodo izdelane izključno iz domačih materialov, predvsem iz lesa in kamna. Tudi s tem projektom  smo vključeni v pridobivanje evropskih sredstev, ki so eden virov  financiranja projektov v Sloveniji.

Z osrednjim delom – dvema skednjema, kozolcem  in kaščo bomo z Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine na vasi  SELA VI  sodelovali na razpisu za povečanje prenočitvenih kapacitet na ekoloških turističnih kmetijah, ki so tudi stavbna dediščina.

Vesela Vas odpira vrata gostom, ki se odločijo pri nas preživeti aktivni dopust, si na pohodih ogledati in raziskovati bližnjo Dolenjsko, Belo krajino in seveda ostalo Slovenijo -  odvisno od kod prihajajo in za koliko časa. Glavna dejavnost  bodo turistični paketi različnih vsebin (interaktivni turizem) in trajanja. Oblikovali ga bomo po željah gostov.

Glavni prostor v hiši je na sredini in predstavlja veliko dnevno sobo za razne predstavitve, seminarje, delavnice s 70 sedeži. Prostor je hkrati tudi jedilnica  in  sedežni kot za popoldanske počitke. Pred njo je velika terasa, kjer se v lepem vremenu postreže ali pa se gostje samo sprostijo na ležalnikih.

Poseben vhod vodi po stopnicah v mansardo, kjer je na sredini  recepcija. Dva hodnika, levo in desno iz recepcije vodita do mansardnih sob, ki so poimenovane po slovenskih dekletih.

V kleti je večnamenski prireditveni prostor, pokrita tržnica z bifejem, vinska klet in prostori za pripravo zelišč in gozdnih sadežev.

Stari toplar krasi zgornji del dvorišča in je namenjen poletnim druženjem, nastopom in raznim delavnicam.

Izpostavljate ekološko naravnanost – s čim se lahko pohvalite v tem pogledu?

Kmetija je bila pred nakupom  pet let v ekološkem programu, le malo so jim pojenjale moči. Mi smo to delo nadaljevali in sejali avtohtona žita (piro, ječmen, ajdo).  Poskusili smo tudi z industrijsko konopljo (poleg dobrega konopljinega olja je tu še izredno čiščenje zemlje) in seveda  različne vrste zelenjave.  Uredili smo travnike in na novo tudi pašnike ter se odločili za rejo koz.  Ker smo na kmetiji uredili turistični del, smo zaprosili za prestavitev gospodarskega poslopja na rob vasi.  To nam je uspelo in smo v zaključni fazi gradbenega dovoljenja za nov, sodoben gospodarsko- stanovanjski objekt za rejo koz in predelavo mlečnih izdelkov. Iščemo tudi mladega prevzemnika moderne ekološke kmetije.

Kaj poleg samega bivanja gostom v Veseli vasi še ponujate?

Prednost Suhe krajine je zagotovo v njeni krajinski lepoti. Seveda je kulturna dediščina velika, tudi zgodovina teh krajev je bogata. Res je, da smo še precej na začetku, vendar je priložnost velika. Globalizacija nas vse bolj potiska v središče Evrope. Tudi turizem gre v to smer. Slovenija je podobna Švici, vendar je zaradi »uspešne«  politike veliko cenejša od nje. Tudi strah počasi izginja, tako da imamo dobro priložnost za naprej. Le začeti moramo trdo in predrzno delati na tem in seveda se v tem poslu povezovati. Ni treba graditi velikih hotelov za množičen turizem. Naša zgodba je interaktivni turizem z manjšimi skupinami turistov, osebnostni poudarek in tu je seveda poleg narave še etnologija in kulturna dediščina, športne aktivnosti, terme Dolenjske Toplice.... Izkoristimo to, kar imamo, in nadomestimo manjkajoče z dobro organizacijo in osebnim pristopom. To svet zdaj potrebuje.  Ponujamo preprostost  in vse tisto, kar si v hitrem tempu življenja vse manj privoščimo.

Zakaj je projekt Vesela vas in njegovo poslanstvo še posebej pomembno za slovenske izseljence?

V življenju sem imel srečo veliko potovati. Vem, da smo Slovenci  še bolj Slovenci,  ko smo daleč z doma. Predvsem tu mislimo na Slovence po svetu, ki skoraj zagotovo o Sloveniji govorijo in mislijo z večjimi presežniki  kot Slovenci doma, in tudi  na tujce, ki Slovenije sploh ne poznajo.  Verjamem, da so Slovenci lahko najboljši promotor turizma v svetu in bodo, ko bodo prišli v Slovenijo, res dobili tisto, kar si želijo - topel sprejem, aktivno preživljanje prostega časa, lepe izlete po Sloveniji, poletne kampe slovenskega jezika z osvežitvijo zemljepisa in zgodovine ter srečanja z sorodniki. Upoštevali bomo želje posameznikov in skupin.

Vesela vas želi s svojim pristopom in povezovanjem na eni strani ohraniti majhno slovensko vas s čudovitim pogledom na Triglav, da postane simbol in stalnica srečevanja in aktivnega odmora Slovencev, ki živijo v svetu, in na drugi strani, da ponudimo našim gostom prav to, kar si sami želijo.  Pri tem je pomemben predvsem Sela Vi – Zavod za ohranjanje kulturne dediščine na vasi, saj želi združiti in povezovati vse starejše in mlade, domačine in zamejce, da prispevajo vsak po svoji moči in da skupaj ohranimo dediščino za naše zanamce.  V vsakem posamezniku vidimo neko pozitivno moč in energijo, s katero bomo hitreje izpeljali projekt Slovenske vasi – Vesele vasi. Turizem je oblika, s katero lahko veliko naredimo in tudi veliko dobimo za realizacijo tega projekta. Pripravljamo različne turistično-raziskovalne pakete, ki jih bomo prilagodili skupinam in po možnosti tudi posameznikom, da bi tisti kratek čas v Sloveniji tem bolj uživali.

Spomniti želimo na kakšno pozabljeno slovensko besedo, mlade pa na zabaven in kulturen način naučiti kakšnega novega slovenskega stavka in slovenske pesmi. Verjamem, da bo tako Slovenija v očeh naših očetov, dedov in pradedov še lepša in bo njihov ponos še večji.

Poleti bomo gostili likovno kolonijo za  slovenske likovne umetnike po svetu.

Želimo si tudi organiziranja poletnega srečanja Slovencev.

Na naši spletni strani bomo imeli posebno rubriko »Slovenci v svetu«, kjer bomo  obveščali, kaj pripravljamo in o dogodkih tudi poročali.

Kaj pripravljate v prihodnjih tednih, mesecih?

Predvsem želimo začeti z našimi tedenskimi paketi aktivnega turizma po Dolenjski, Beli krajini, Gorenjski, Primorski in v Ljubljani. Goste bomo sprejeli že na letališču in poskrbeli, da bodo čas  nami in našimi vodiči preživeli lepo. Vesela vas bo njihova »baza« in dom za pohode in raziskovanja Slovenije.

V naslednjih mesecih imamo v načrtu kar nekaj družabnih in kulturnih prireditev, ki se začnejo v maju in nadaljujejo vse do pozne jeseni. Kdorkoli  se bo odločil preživeti dopust na Veseli vasi, bo zagotovo  del lokalne/domače izkušnje. Ena izmed najpomembnejših prireditev je pohod šestih občin v Veselo vas, ki ga organiziramo že drugo leto na dan državnosti, 25. junija. V prihodnjih mesecih pripravljamo tudi veselice, veseloigre, mašo na Marijin praznik, 15. avgusta, gostimo pesnike, pisatelje in glasbenike ter seveda še mnoge druge. Vabljeni ste, da se dogodkov tudi sami udeležite in vidite, kakšno je aktivno življenje v Sloveniji na vasi.

Kako upravljate s kmetijo glede na to, da živite v Ljubljani?

Na kmetiji so zaposleni trije sodelavci, tako da skozi vse leto delamo naprej, le drugačne stvari. Zelo nam pomagajo sosedi, brez katerih ne bi mogli vsega narediti.  Veliko je sprotnega usklajevanja in improvizacij, za katere pa upamo, da jih bo čedalje manj. Upamo, da privabimo  k projektu Vesela vas še kakšnega strateškega soinvestitorja in čim širši krog pozitivnih ljudi, ki jim je mar, da nam bo jutri boljše.

Sam kmetijski del bo letos in verjetno še v naslednjem  letu  zahteven, saj bomo gradili nov, sodoben gospodarsko-stanovanjski objekt za rejo srnastih koz in predelavo mleka.

Verjame, da se bo tudi pri nas uredilo in bo lahko vsak delal za pošteno zaslužen denar. S tem bo dovolj služb, ljudje bodo zadovoljni, zadovoljni sodelavci so že pol uspeha in krog bo sklenjen.

Vaši načrti za prihodnost so zelo ambiciozni … Kako jih boste uresničili? Ali se nameravate potegovati tudi za evropska sredstva? Ali računate z državno pomočjo?

Seveda se bomo potegovali za evropska sredstva. Že v evropskih memorandumih je zapisano, da se mora nerazviti del hitreje razvijati in temu je tudi Evropa namenila kar nekaj sredstev v naslednji finančni perspektivi. Le od teh sredstev si lahko obetamo kakršnokoli pomoč. Zato smo se že lani prijavili na Razvojnem centru Novo mesto. Smo v zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja  za namestitveni del, pripravljamo pa tudi obnovo še ne obnovljenih starejših objektov, ki so tudi stavbna dediščina in se bomo potegovali tudi za nepovratna sredstva.

Na državno pomoč žal ne moremo računati, saj bodo zmanjšali še tista prepotrebna sredstva, ki bi jih morali upoštevati.

Smo se pa obrnili na iskanje strateškega partnerja v tujini, s katerim bi združili sinergijske učinke (npr. turistična agencija). Zanimamo se tudi za nove oblike zbiranja investicijskega  denarja (Travel Starter). V prodajo bomo ponudili turistične pakete z predplačilom in tako poskušali zbrati denar za obnovo in investicijo. Obrnili se bomo tudi na Slovence v tujini in jih povabili k našim  investicijam.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek