Mestni gozd Celje – primer dobre prakse za slovenska in evropska mesta

City Forest Celje – An Example of Good Practice for Slovenian and European Cities

Objavljeno dne/Published on: 01.10.2015
Avtor članka/Article Author: Jerica Potočnik Foto: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije

Mesto Celje ima velikansko srečo, da je obdano z gozdovi, ki pozitivno vplivajo tako na okolje kot na počutje meščanov. Gozdovi pokrivajo kar četrtino urbanega območja Celja. Le-to ima sicer že dolgo, več kot stoletje staro tradicijo urejanja gozdov, namenjenih za oddih in rekreacijo. Pika na i pa je vsekakor projekt »Mestni gozd Celje«, ki je bil zasnovan leta 1996 na pobudo celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

The City of Celje is immensely fortunate to be surrounded by forests as this has a positive effect on both the environment and the well-being of the inhabitants. Forests cover a whole quarter of the Celje urban area. The city has a hundred-year tradition of landscaping forests intended for leisure. In 1996, the local unit of the Slovenia Forest Service (ZGS) launched an initiative for the project City Forest Celje.

Cilj projekta je bil, da se okoliški gozdovi s pomočjo lokalne skupnosti zavarujejo in upravljajo na način, ki  zagotavlja trajnost delovanja njihovih ekoloških in socialnih funkcij, pravi vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije  Robert Hostnik.  »Zelene površine v mestu so izjemno pomemben dejavnik urbanega prostora. Gozd kot najvišje razviti kopenski ekosistem ima poseben vpliv na stabilnost in delovanje krajine. Na drugi strani je mesto, ki je z ekosistemskega vidika najbolj oddaljeno od narave. O tem pričajo veliki energijski vložki, ki so potrebni, da mesto sploh deluje,« dodaja. Gozd ima pozitiven vpliv na mesto, saj omogoča boljšo kakovost bivanja v njem. Najpomembnejše kakovosti, ki jih gozd nudi mestu so: prostor za oddih in sprostitev, blaženje klimatskih ekstremov, povečanje življenjske pestrosti, zmanjšanje škodljivih in nadležnih vplivov imisij, estetski kontrast nenaravnemu ter vzgajanje in osveščanje.

 Urejene gozdne poti in prostor za učenje

Mestni gozd Celje obsega dobrih 100 hektarjev strnjenih gozdov na južnem obrobju mesta Celje. V gozdu je kar 14 kilometrov urejenih in opremljenih gozdnih poti. Zaradi dostopnosti in bližine šol in vrtcev je tudi idealen prostor za izobraževanje o ekosistemih in pomenu trajnostnega razvoja.

Skrb za gozdove ni nekaj novega

 Mesto Celje je že v preteklosti znalo skrbeti za svoje gozdove. Kot pojasnjuje Robert Hostnik,  je med leti 1885 in 1892 takratna mestna občina odkupila prve gozdove nad mestnim parkom in v njih uredila sprehajalne poti, opremljene s klopmi in  paviljoni. Mesto je park in okoliške gozdove ustrezno vzdrževalo do 60-ih let prejšnjega stoletja. Nato pa je sledil upad zanimanja za to območje. Kako pomembni so gozdovi v neposredni bližini mesta, so se začeli ponovno zavedati v začetku 90-ih. »Študija o stanju in pomenu gozdov v urbanem območju Celja ter naraščajoča nasprotja med zasebnimi in javnimi interesi  so spodbudili izdelavo dolgoročne strategije upravljanja z mestnimi gozdovi,« pravi Hostnik. Sledil je še korak naprej in tako je mestni svet leta 1997 sprejel Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Celje. To je tudi prvi tovrstni pravni akt v Sloveniji. Celjski mestni gozd je tako postal primer dobre prakse in razvojni model za druga slovenska mesta.

Največja drevesna hišica v Sloveniji

Ker v celjski območni enoti zavoda za gozdove strmijo k nadgradnji in razvoju mestnega gozda, so se prijavili na projekt GREEN4GREY. Le-ta predstavlja nadaljevanje dosedanjega razvoja. »Mestna občina Celje, Zavod za gozdove Slovenije in drugi partnerji so konec leta 2013 pridobili evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječih gozdnih poti z opremo za rekreacijo, doživljanje in izobraževanje,« razloži Hostnik. Rezultat projekta je že viden. Celjski mestni gozd je na območju Anskega vrha obogaten z novim gozdnim igriščem, izobraževalnimi vsebinami ob poteh, opremo za gozdno pedagogiko, trim stezo z desetimi telovadnimi napravami, manjšim prizoriščnim odrom in več desetimi klopmi.

Otroci in mladi po srcu pa so se verjetno najbolj razveselili lesene hišice med drevesnimi krošnjami, ki je zasnovana kot manjši izobraževalni in informacijski center mestnega gozda. Drevesna hiša, ki je s svojo površino 58 kvadratnih metrov največja v Sloveniji, je namenjena šolskim skupinam in ostalim obiskovalcem za izobraževanje o gozdovih in trajnostnem razvoju, poleg tega pa bo lahko tudi prostor za kulturne prireditve in druge kreativne dejavnosti v naravnem gozdnem okolju, poudarja Hostnik. Zanimivo je, da je hiška v celoti izdelana iz lesa mestnega gozda. Skupna vrednost naložbe v novo opremo celjskega mestnega gozda je 120.000 evrov. Projekt je z 85 odstotki sredstev sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, dodatnih 10 odstotkov pa je prispevala Republika Slovenija.

Priznanje za dobro delo tudi v Bruslju

Projekt Mestni gozd Celje upravičeno služi kot primer dobre prakse za ostala slovenska mesta. Ob tem je treba izpostaviti, da sega dober glas o mestnem gozdu tudi daleč izven meja naše države. Leta 2011 so na strokovnem posvetu Evropske komisije o  pomenu gozdov v urbanih okoljih predstavili tudi pet primerov dobrih praks v evropskih mestih. Poleg Dunaja, Stockholma, Bristola in Milana so kot uspešen primer izpostavili tudi mesto Celje. Projekt Mestni gozd je bil, kot pravi Hostnik, izbran na osnovi razvojnih dosežkov v zadnjih petnajstih letih, še posebej na področjih prilagojenega upravljanja gozdov, vzorčne pravne ureditve in urejanja lastniške problematike, inovativnega razvoja rekreacijske infrastrukture ter posebno uspešnega  sodelovanja javne gozdarske službe in lokalne skupnosti.

Izbor Celja kot primera dobre prakse pomeni lepo priznanje za pretekli razvoj ter za uspešno, poldrugo desetletje dolgo sodelovanje celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije in Mestne občine Celje, še dodaja Hostnik.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek