Bizeljsko, kraj pesniškega navdiha

Objavljeno dne/Published on: 04.12.2015
Avtor članka/Article Author: Jerica Potočnik Foto; Lea Babič

Ena najbolj priljubljenih slovenskih ponarodelih pesmi je »En hribček bom kupil«. Čudovito pesem, posvečeno »sladkemu vincu«, je napisal zaveden Slovenec, škof, pisatelj in pesnik Anton Martin Slomšek. Le malokdo ve, da je pesem nastala na Bizeljskem. Slomšek jo je napisal v obdobju, ko je kot kaplan služboval pri Sv. Lovrencu. In to ni bilo naključje. Bizeljsko je namreč že vsaj od 14. stoletja znano po gojenju vinske trte in pridelavi vina.

Vzhodna meja Bizeljskega je reka Sotla, južna in zahodna potok Dramlja, severna pa hribovje Orlice. Gre za izrazito gričevnato vinorodno območje. Bizeljsko je del občine Brežice in poleg kraja Bizeljsko obsega še vasi Dramlja, Vitna vas, Stara vas, Gregovce, Brezovica, Nova vas, Bračna vas, Drenovec, Bukovje, Bizeljska vas, Orešje in manjše zaselke.

Območje je bilo poseljeno že v kameni in železni dobi ter ob koncu bronaste dobe, o čemer nam pričajo mnoga arheološka najdišča nad Orešjem. Ena večjih prelomnic v zgodovini Bizeljskega je bila pojav trtne uši v 80-tih letih 19. stoletja. Ta je uničila večino vinogradov, od katerih so bili domačini ekonomsko odvisni. Vztrajnim Bizeljancem je pod strokovnim vodstvom  Ivana Balona in Ivana Malusa v dokaj kratkem obdobju uspelo obnovili vinograde in tako ohraniti glavni vir dohodka številnih kmetij.

Vinogradništvo močno vpeto v življenje Bizeljancev

Relativno majhno območje, idealno za krajše izlete in pohode, ponuja odlična vina. Med njimi je najbolj prepoznaven bizeljčan. Gre za vino rdeče in bele zvrsti. Leta 2009 je pridobil status PTP oziroma priznano tradicionalno poimenovanje. Kot pravi domačinka in vinogradnica Lea Babič, so na Bizeljskem zelo ugodni pogoji za rast vinske trte in pridelavo odličnih vin. Nekoliko težje pa je to vino prodati. »Vinogradniki in vinarji se trudimo na dom privabiti čim več turistov, ker so le-ti naši potencialni kupci. Pomembno je, da gost vidi, kje je zraslo grozdje in da lahko vinogradnika tudi povpraša o vinu. Neposredna prodaja je veliko bolj osebna,« poudarja Babičeva. Vsestranska kmetica Lea Babič, ki je prejela laskav naziv Kmetica leta 2015, je znana tudi po izdelavi medenih jaslic, za katera je prejela številna priznanja. Obiskovalce njene kmetije pa bo presenetila tudi edinstvena zbirka, ki šteje več kot 1400 majolik iz 63 držav.   

Da je vinogradništvo močno vpeto v življenje Bizeljancev, izpostavlja tudi nekdanja predsednica in sedanja podpredsednica Turističnega društva Bizeljsko Vesna Kunej. »O prebivalcih Bizeljskega kroži vic. Ko srečaš Bizeljanca, okrog njega mušice letijo, ker rad pije vino,« smeje pripoveduje.

Slikovite repnice danes predvsem hrambe vina

Bizeljsko pa ni poznano zgolj po vinu. Ena izmed večjih znamenitosti so več kot 200 let stare peščene jame iz silikatnega peska oziroma repnice, ki spadajo med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Nekoč so v njih shranjevali ozimnico, kot so repa, zelje in krompir, v današnjih časih pa jih uporabljajo predvsem kot vinske kleti. »Naše repnice so posebne zaradi dejstva, da sta v njih temperatura in vlaga vse leto enaki. Vsaka zase je posebna in težko je reči, katera je najlepša,« pravi Vesna Kunej.

Bizeljski grad poln presenečanj

Med znamenitosti sodi tudi bizeljski grad, ki stoji na skalnem griču nad Bizeljsko vasjo. Pozidan je bil v poznem srednjem veku. Stavba, ki v današnji podobi kaže renesančne in baročne poteze, je v zgodovinskih virih prvič omenjena leta 1404. Poglede obiskovalcev že takoj pri vhodu pritegne kapela Sv. Hieronima iz leta 1623. V grajskih sobanah pa si lahko ogledajo ostanke štukatur iz poznega 18. stoletja in dekorativne poslikave.

Skozi zgodovino je grad zamenjal več lastnikov. Po letu 1858 so ga imeli v lasti knezi Windischgrätzi, med drugo svetovno vojno pa Maasburgi. Po vojni je bil nacionaliziran, sedaj pa je v občinski lasti. V njem že več let kot najemnica prebiva družina Klakočar, ki je znana pridelovalka vina. Obiskovalci gradu se lahko spočijejo ob dobri kapljici in prečudovitem pogledu na gričevnato vinogradniško pokrajino.

Domovanje redkega ptiča čebelarja

Bizeljsko, natančneje stene peskokopa v Župjeku, so prebivališče čebelarja, enega najredkejših in najlepše obarvanih ptičev pri nas. Gre za izrazito pisanega in živahnega ptiča, ki se prehranjuje z večjimi žuželkami, med drugim z divjimi čebelami. Od tod tudi izvira njegovo ime. Čebelar gnezdi v rovih, ki jih izkoplje v peščene ali ilovnate stene. Za ljubitelje ptic  je v bližini gnezdilne stene na voljo zaprta opazovalnica.

Bizeljski ajdov kolač –kulinarična posebnost

Bizeljanci slovijo po različnih kulinaričnih mojstrovinah. Najbolj znana je bizeljski ajdov kolač. Gre za ajdovo slano pecivo s skutnim nadevom. »Bizeljski ajdov kolač se razlikuje od ajdovih kolačev, ki jih delajo drugod po Sloveniji. Naš se dela brez kvasa, z domačo skuto in domačo ajdo,« pojasnjuje Vesna Kunej. Bizeljanci se zavzemajo, da bi bizeljski ajdov kolač zaščitili na ravni Evropske unije.

Do znamenitosti po označenih pešpoteh

Ljubitelji miru in hoje se lahko sprehodijo po petih bizeljskih pešpoteh. Vse so označene s tablami z zemljevidi. Poti se vijejo med vinogradi in hrami, mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti. Bizeljancem je pri vzpostavitvi pešpoti pomagal Javni zavod Kozjanski park, s katerim tudi sicer precej dobro sodelujejo. Vsako leto ob različnih mesecih organizirajo tradicionalne pohode po bizeljskih pešpoteh. V mesecu aprilu zaživi »Pot k repnicam«, v juniju »Vidova pot«,  julija »Pot po Orešju«, avgusta »Pot ob Sotli« in v oktobru »Grajska pot«.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek