Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016

Ljubljana, European Green Capital 2016

Objavljeno dne/Published on: 20.04.2016
Avtor članka/Article Author: Jasmina Ilič Draković

Ljubljana je 24. junija 2014 v Kopenhagnu prejela laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Poleg nje so se med finaliste uvrstila še mesta Essen (Nemčija), Nijmengen (Nizozemska), Oslo (Norveška) in Umea (Švedska). Evropska komisija, ki je tudi pobudnica te akcije, je podelila ta naziv našemu glavnemu mestu, kot piše v svoji obrazložitvi zaradi "dvigovanja okoljske zavesti med meščani, trajnostne strategije "Vizija 2025", implementacije vrste zelenih mestnih ukrepov v zadnjem desetletju ter impresivnega omrežja javnega prometa." Naziv vsako leto prejme mesto z visokimi okoljskimi standardi in z zavezo k ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. Cilj te pobude je izreči priznanje in nagraditi lokalna prizadevanja za izboljšanje okolja, gospodarstva in kakovosti življenja v mestih. Napredek je bil dosežen na področjih, ki vključujejo lokalni promet in mestno središče, namenjeno pešcem. Iz mesta, v katerem so prevladovali avtomobili, se Ljubljana spreminja v mesto, kjer imajo prednost sredstva javnega prevoza, pešci in kolesarji. Najvidnejši ukrep, ki je bil sprejet, je bila sprememba prometnega režima na glavni prometnici mesta Slovenski cesti.

On 24 June 2015 in Copenhagen, Ljubljana was honored with the title European Green Capital of 2016. The runners up in the final selection were Essen (Germany), Nijmengen (the Netherlands), Oslo (Norway) and Umea (Sweden. As the European Commission, the initiator of the project, says, the Slovenian capital was given the title for “raising the environmental awareness among the inhabitants of the city, the sustainable strategy ‘Vizija 2025’, implementing a number of urban green measures in the past decade and for the impressive network of public transport.” The title is given annually to a city with high environmental standards and dedication to ambitious objectives for future environmental improvements and sustainable development. The goal of the project is to recognize and award local efforts to improve the environment, economy and quality of city life. The improvements were most evident within the area accessibly by local public transport and the city center designated to pedestrians. Ljubljana has changed from a city of cars to a city of public transport, pedestrians and cyclists. The most notable measure taken were the changes made to the traffic regime on the main road in the city center, Slovenska cesta.

Napredek je bil dosežen tudi pri ohranjanju in varovanju zelenih površin, ki so značilne za Ljubljano, ter pri obnovi in preoblikovanju uničenih območij. Ravno tako je viden napredek pri obdelavi odpadkov in odpadnih voda. Mesto se je zavezalo k cilju Nič odpadkov, »Zero Waste«.

Naziv so prvič podelili leta 2010, ko ga je prejel Stockholm. Zelene prestolnice Evrope pa so bile še Hamburg (2011), Victoria-Gasteiz (2012), Nantes (2013) in Kopenhagen (2014). Naslednje leto bo zelena prestolnica Evrope britansko mesto Bristol.

Aprila 2015 je Ljubljana na svetovnem srečanju organizacije World Travel & Tourism Council (WTTC) prejela še nagrado Tourism for Tomorrow (Turizem za prihodnost ) kot najbolj trajnostno usmerjena destinacija. Žirija je izpostavila, da je bila podoba Ljubljane "popolnoma preoblikovana v skladu s trajnostno naravnanostjo." 

 

Ljubljana je mesto z zeleno dušo. Ohranjene zelene površine in številne prijetne kotičke najdemo v samem središču mesta. Nad zgodovinskim jedrom mesta, na griču, bedi ljubljanski grad, h kateremu vodijo številne sprehajalne poti. Nabrežje Ljubljanice, ljubljanska tržnica živi svoje življenje, ki ga je oblikoval Jože Plečnik. Glavna ljubljanska tržnica je tradicionalno  kraj, kjer se Ljubljančani poleg nakupovanja tudi srečujejo in družijo. Obsega tržnico na prostem (na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu), pokrito tržnico med obema trgoma ter Plečnikove pokrite tržnice ob reki Ljubljanici. V njeni neposredni bližini je eden najstarejših botaničnih vrtov v Evropi, ki deluje že od leta 1810 in je naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in drugih celin.

Na območju Ljubljane so kar štirje krajinski parki. Eden od njih, osrednji in najlepši, park Tivoli, sega v samo središče mesta. Po načrtu, ki ga je leta 1813 pripravil francoski inženir J. Blanchard, je nastal iz parkov, ki sta obdajala grad Podturn ter Cekinov grad. Meri približno pet kvadratnih kilometrov. Razdeljen je na tri drevorede, nasajene s kostanji. V rastlinjaku v parku Tivoli, s katerim upravlja Botanični vrt Ljubljana, je na ogled stalna razstava tropskih rastlin. Rastlinjak je prešel v last Botaničnega vrta ob praznovanju njegove 200. obletnice (1810-2010). Ljubljana se ponaša s kar  542 kvadratnimi metri zelenih površin na prebivalca.

Ena od njenih posebnosti je tudi 34 kilometrov dolga Pot spominov in tovarištva, ki obdaja mesto tam, kjer ga je v času druge svetovne vojne obkrožala vojaška zapora z bodečo žico. Ob poti je zasajenih več kot 7.000 dreves.

Krajinski park Ljubljansko barje, ki se začenja na obrobju mesta, se ponaša tako z arheološkimi najdišči, ki so vpisana v Unescov Seznam svetovne dediščine, kot tudi z izjemno naravno raznovrstnostjo in je eno redkih razmeroma dobro ohranjenih naravnih okolij te vrste v Evropi.

Še bi lahko naštevali vse naravne danosti Ljubljane. Nekatere skrite kotičke pa pustimo neodkrite za vaš obisk prelepe Zelene prestolnice Evrope 2016. 

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek