Dogodki v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih

What's happened in Slovenia in the last 6 mounth

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016
Avtor članka/Article Author: Jerica Potočnik

Slovenijo so od decembra 2015 do junija letos zaznamovali različni dogodki in osebe s področja športa, politike in gospodarstva ter kulture. Izpostavili smo nekaj pomembnejših dogodkov, ki so tako ali drugače sooblikovali slovensko javnost.

From December 2015 to June 2016, Slovenia has witnessed various events and successes in the fields of sports, politics, economy and culture. We have highlighted some of the most important events which have, in one way or another, contributed to the shaping of the Slovenian public.

Čudežna sezona skakalca Petra Prevca

Najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je v sezoni 2015/2016 osvojil veliki kristalni globus. V svetovnem pokalu je zbral 2303 točke. Nemca Severina Freunda, ki je zasedel drugo mesto, je prehitel kar za 813 točk.  Prevc je zmagal petnajstkrat (in s tem postavil rekord po številu zmag v eni sezoni), na stopničke pa se je uvrstil dvaindvajsetkrat (vseh tekem je bilo 29). Uspelo mu je še nekaj, kar do sedaj ni nobenemu skakalcu: v eni sezoni je zmagal na prestižni novoletni turneji, postal svetovni prvak v poletih in osvojil veliki kristalni globus ter malega v poletih.

Uspešni so bili tudi drugi slovenski skakalci in skakalke. Naš najstarejši smučarski skakalec Robert Kranjec je v seštevku poletov osvojil drugo mesto. Slovenija je v pokalu narodov zasedla odlično drugo mesto. Pred njo so bili zgolj Norvežani.  Med smučarkami skakalkami se je najbolje odrezala Maja Vtič, ki je v skupnem seštevku svetovnega pokala osvojila tretje mesto.

Medalji na evropskem plavalnem prvenstvu

Na letošnjem evropskem plavalnem prvenstvu v Londonu so bili uspešni tudi slovenski plavalci in plavalke. Tjaša Oder je v finalu na 800 metrov prosto z novim državnim rekordom osvojila bronasto medaljo. Nov slovenski plavalni junak pa je postal Peter John Stevens, ki je v finalu na 50 metrov prsno osvojil srebrno medaljo.

Odprt edinstveni Nordijski center Planica

V dolini pod Poncami so decembra lani slavnostno odprli Nordijski center Planica. Gre za edinstven kompleks, ki privablja radovedneže z vseh koncev sveta. Prenova obstoječega skakalnega centra, nov tekaški center in večfunkcionalni objekti Nordijskega centra Planica  omogočajo športne dejavnosti za športnike in obiskovalce skozi vse leto. V športni dvorani osrednjega objekta  bo proga za tek na smučeh zasnežena tudi poleti. Kot zanimivost naj omenimo še eno od treh največjih skakalnic na svetu, s katere bo omogočen spust po 566 metrov dolgi in najstrmejši jeklenici na svetu. Projekt, vreden 48 milijonov evrov, je v večjem delu financiral Evropski sklad za razvoj. 

Stavkajoči policisti zahtevali višje plače

Slovenski medijski prostor je v prvi polovici letošnjega leta zaznamovala stavka policistov. Ta se je začela že novembra lani. Po navedbah sindikatov jo je sprožila neodzivnost vlade. Policisti so zahtevali uresničitev zavez, ki so jim jih dale že prejšnje vlade v različnih dogovorih in stavkovnih sporazumih, med drugim povečanje plač za 35 odstotkov in izplačilo presežnih ur.  Policisti so prav tako zahtevali, da jim vlada zagotovi ustrezno delovno in zaščitno opremo, ki jim bo omogočala varno delo.  Vladni pogajalci so s policisti konec maja dosegli dogovor in uskladili vsebino stavkovnega sporazuma.

Manjša društva proti davčnim blagajnam

Januarja je v Sloveniji uradno zaživel sistem uporabe davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino. Namen novega sistema je med drugim omejitev sive ekonomije. Gre za sistem, v katerem so blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave. Zavezanec mora ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Račun mora izdati najpozneje, ko je opravljena dobava in prejeto plačilo z gotovino. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve pa mora prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa. Vlada je z zakonom o davčnem potrjevanju računov hotela doseči, da bo v njem čim manj izjem, zato je v sistem davčnih blagajn vključila tudi vse nevladne organizacije, ne glede na višino njihovih prihodkov ali katero koli drugo njihovo značilnost. Uvedba novega sistema že kaže svoje pomanjkljivosti. Veliko težav imajo predvsem manjša društva, zavodi in ustanove, ki niso ustanovljeni z namenom pridobivanja dobička. Ti se zavzemajo, da vlada iz sistema davčnih blagajn izvzeme vse, pri katerih letni prihodki ne presegajo 10.000 evrov. Ministrstvo za finance je tako aprila dalo v javno obravnavo  popravke pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Nepridobitnim organizacijam ob pogojih, ki jih določajo v pravilniku, ne bo treba izdajati računov, če letni znesek njihovih dobav ne bo presegel 5.000 evrov.

V Slovenijo premeščeni prvi prosilci za azil

Aprila je v Slovenijo prišla prva skupina desetih prosilcev za azil, ki jih je naša država sprejela v okviru načrta premestitve prebežnikov.  Slovenija se je obvezala, da bo do septembra 2017 postopoma sprejela 567 prosilcev za azil, nastanjenih v drugih državah Evropske unije. Ti bodo ali zaprosili za azil ali državo zapustili.

Spomladanska pozeba povzročila ogromno škodo

Slovenijo je konec aprila presenetilo nenavadno vreme. Obilno sneženje in nizke temperature so povzročili številne nevšečnosti. Pod težo snega so se podirala drevesa, ponekod je bila motena oskrba z elektriko, številne težave pa je sneg povzročal tudi na cestah. Spomladanski sneg in pozeba sta povzročila ogromno škodo v kmetijstvu, največ v sadjarstvu in vinogradništvu. Najhuje je v severovzhodnem delu Slovenije. Po prvih ocenah naj bi pozeba povzročila za 20 milijonov evrov škode. V Pomurju in Podravju naj bi bilo poškodovanih od 50 do 80 odstotkov jablan, prizadetost vinogradov pa v povprečju znaša 60 odstotkov.

Na referendumu proti noveli zakona o zakonski zvezi

December je slovenski javni in politični prostor zaznamoval referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Za zakon je glasovalo 36 odstotkov volivcev, proti pa 64 odstotkov. Volilna udeležba je bila 36-odstotna. Novela je spreminjala definicijo zakonske zveze, ki tako ne bi bila več opredeljena kot z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, ampak z zakonom urejena skupnost dveh oseb, torej bi jo lahko sklenili tudi istospolni pari. Ti bi tako dobili vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, prav tako bi se na enak način kot raznospolne obravnavale tudi istospolne zunajzakonske skupnosti. Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih po referendumu tako ni stopila v veljavo. Državni zbor eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Izjemno odkritje slovenskih znanstvenikov

Slovenski znanstveniki in znanstvenice z medicinske fakultete v Ljubljani in ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra so februarja prvi na svetu dokazali, da okužba z virusom Zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. O tem odkritju, ki je bilo objavljeno v  ugledni ameriški strokovno-znanstveni reviji New England Journal of Medicine, so poročali številni mediji po svetu.

Največja prometna nesreča na slovenskih cestah

Konec januarja je širšo javnost pretresla najhujša prometna nesreča na slovenskih cestah. Verižno trčenje, v katerem je bilo udeleženo 56 vozil in 128 oseb, se je zgodilo na odseku avtoceste med Senožečami in Razdrtim. V nesreči so življenje izgubile štiri osebe. Sedem oseb je bilo hudo, še 18 pa lahko poškodovanih. Glavni vzroki za tragedijo so bili neprilagojena hitrost glede na vremenske razmere, megla in slaba vidljivost.

Umrl Aleš Debeljak

29. januarja je v 55. letu umrl slovenski pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak. Na  ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti, doktoriral pa iz družbene misli na Maxwell School of Citizenship, Syracuse University, New York. Zaposlil se je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objavil je 14 knjig esejev in osem knjig pesmi, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij. Za svoje delo je dobil nekaj mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih priznanj, vključno z nagrado bralcev za najboljši esej desetletja v reviji World Literature Today, nagrado Prešernovega sklada in priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije ter dvakrat Jenkovo nagrado. 

Umrl Tomaž Pandur

12. aprila je med vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču umrl gledališki režiser Tomaž Pandur. Rodil se je  19. februarja 1963 v Mariboru. Kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz − Novo slovensko gledališče. Diplomiral je na AGRFT v Ljubljani in bil med letoma 1989 in 1996 umetniški direktor Drame SNG Maribor. Leta 1996 je začel režirati v tujini in nato ustanovil svoje gledališče Pandur. Theaters. Pandur je za svoje ustvarjanje prejel številna slovenska in mednarodna priznanja. 

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek