KSKJ - Kranjsko slovenska katoliška jednota

American Slovenian Catholic Union

Objavljeno dne/Published on: 06.08.2015
Avtor članka/Article Author: Edita Žugelj Foto: arhiv KSKJ

Kranjsko-slovensko katoliško jednoto so slovenski izseljenci v Ameriki kot organizacijo za medsebojno pomoč ustanovili že daljnega leta 1894. Skrbela je za zaščito družin slovenskih delavcev, ki so si kruh pogosto služili v jeklarski industriji, kjer so nanje prežale številne nevarnosti. KSKJ deluje še danes ter je ena najmočnejših slovenskih organizacij v ZDA in Kanadi.

The American Slovenian Catholic Union or KSKJ (Kranjsko-slovenska katoliška jednota) was founded in 1894 by Slovenian emigrants to America. The union was responsible for protecting the families of Slovenian workers who often made their living working in the steel industry, where they were faced with many risks. Even today, KSKJ still operates as one of the most prominent Slovenian organizations in the USA and Canada.

Začetki podpornih organizacij

Slovenski izseljenci v Ameriki so v krajih, kjer so bili bolj številni, ustanavljali različna društva, od dramskih in glasbenih do športnih. Za medsebojno pomoč pa so po zgledu drugih priseljencev ustanavljali bratske podporne organizacije. Z njimi so želeli slovenskim delavcem in njihovim družinam zagotoviti vsaj minimalno zavarovanje in socialno varnost v primeru nesreče pri delu ali smrti. Podporna društva so začela nastajati v času množičnega priseljevanja Slovencev v Ameriko (1870-1924). Že leta 1882 so v kraju Calumet v državi Michigan Slovenci ustanovili prvo podporno društvo (Svetega Jožefa), leta 1894 pa je bila v Jolietu v Illinoisu, v eni od večjih slovenskih naselbin, ustanovljena Kranjsko-slovenska katoliška jednota (na začetku Grand Carnolian Slovenian Catholic Union, kasneje American Slovenian Catholic Union). Ker so imeli pri ustanovitvi KSKJ slovenski duhovniki vidno vlogo, je organizacija skrbela tudi za ohranjanje katoliške vere, slovenskega jezika, kulture in dediščine nasploh. Za otroke slovenskih priseljencev so duhovniki organizirali učenje materinščine. Ob vsem tem je KSKJ svoje člane spodbujala, da so postali ponosni in polnopravni ameriški državljani.

KSKJ je bila organizirana kot zveza več kot 250 lokalnih društev z različnimi imeni. Povezovale so jih le zaporedne številke, ki so jih dobila ob ustanovitvi. V prvih 15 letih delovanja se je število njenih članov z začetnih 333 dvignilo na več kot 10 tisoč in se tudi v naslednjih desetletjih povečevalo. Jednota je ves čas posebno skrb namenjala gospodarnemu upravljanju s premoženjem, zato je tudi huda gospodarska kriza v začetku tridesetih let minulega stoletja ni usodneje prizadela. Danes, po več kot 120 letih delovanja, je poslanstvo KSKJ še vedno usmerjeno k pomoči članom in skupnostim in je dejavnost še razširila. Svojim članom med drugim  zagotavlja izplačila zavarovalnin ob smrti ali bolezni, štipendije ter posojila z nizkimi obrestmi. Kot malo mlajša SNPJ, tudi KSKJ deluje skozi številna lokalna društva (lože) po ZDA, ki jih usmerjata upravni in izvršni odbor. KSKJ poleg finančnih skrbi tudi za dejavnosti dobrodelne, verske, izobraževalne, kulturne, športne in družabne narave. KSKJ je svojevrstni simbol samoorganiziranja Slovencev v izseljenstvu, saj spominja tako na bratovščino (člani so se naslavljali z brati in sestrami) kot vzajemno zavarovalnico in zvezo narodnih društev. Kranjsko-slovenska katoliška jednota velja za eno najbolj legendarnih slovenskih izseljenskih organizacij v ZDA in Kanadi in najstarejšo slovensko bratsko podporno organizacijo. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da so že na začetku delovanja tudi ženske imele pomembno vlogo v organizaciji.

Glasilo KSKJ

Po 20 letih delovanja je pričela KSKJ za članice in člane izdajati svoj časopis v slovenskem jeziku. Uredništvo in uprava sta bila v Chicagu, prva številka tednika Glasilo pa je izšla 13. januarja 1915. Uvodničar je na naslovnici tednika med drugim izrazil veliko veselje in ponos nad dejstvom, da ima KSKJ časnik v slovenščini, ki bo v »čast slovenskemu imenu in slovenskemu narodu.« Pojasnil je tudi načela KSKJ in razkril, da je slovenska bratska podporna organizacija v prvih 20 letih  delovanja pomoči potrebnim članom (predvsem vdovam in sirotam) razdelila za več kot milijon dolarjev podpor.

Glasilo KSKJ je svojim članom posredovalo tako informacije o delovanju organizacije kot novice z vsega sveta, tudi iz domovine, ki je bila v tistih časih prizorišče bitk 1. svetovne vojne. Leta 1946 se je združilo s prvim in najstarejšim slovenskim časnikom v ZDA Amerikanskim Slovencem, ki je do začetka izdajanja Glasila leta 1915 posredoval informacije o delovanju KSKJ. Danes je glavnina Glasila (KSKJ Voice) v angleščini, s krajšim delom v slovenščini (http://www.kskjlife.com/wp-content/uploads/2015/07/KSKJ-Voice-2015-07.pdf). 

1. GLASILO KSKJ, 13. januar 1915.pdf Naslovnica prve številke glasila KSKJ .

GLASILO KSKJ, 16. avgust 1916.pdf  Slovenci v Ameriki so ves čas spremljali dogajanje v domovini. Na naslovnici Glasila 16. avgusta 1916 je tako objavljen članek o italijanski zasedbi Gorice med 1. svetovno vojno.

Arhiv tednika Glasilo K.S.K. Jednote hrani NUK v Ljubljani, arhiv Amerikanskega Slovenca pa Mestna knjižnica Ljubljana. V pdf formatu jih hrani Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si).   

Leta 1997 je pri nas izšla monografija Prvih sto  let delovanja Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ, 1894-1994), prvi bolj obsežen znanstveni prikaz delovanja te slovenske izseljenske organizacije. Avtorji monografije so doktorji Bogdan Kolar, Andrej Vovko in Darko Friš, ki je knjigo tudi uredil.       

Spletna stran KSKJ: http://www.kskjlife.com/

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek