Društvo Slovencev Triglav Banja luka

Objavljeno dne/Published on: 04.12.2015
Avtor članka/Article Author: Vesna Vukšinič Zmaić

Vse od devetnajstega stoletja nastajajo po svetu slovenska društva, ponekod tudi zapirajo svoja vrata. Vzroki za slednje so različni, največkrat gre za upad članstva in odsotnost nove generacije, ki bi prevzela delo v društvu. Nastanek slovenskih društev ima v državah nekdanje Jugoslavije posebno zgodovino, a danes ta društva veljajo za ena izmed najbolj aktivnih, med njimi tudi Društvo Slovencev Triglav Banja Luka.

Banjaluški Slovenci so se v Zvezo Slovencev formirali leta 1997. Vloga Društva Slovencev Republike Srbske Triglav, Banja Luka, kot se imenuje danes, je varovanje in spoštovanje pravic in interesov Slovencev kot manjšine, ohranjanje narodne identitete in vzpodbujanje sodelovanja z Republiko Slovenijo na kulturnem, umetniškem in športnem področju ter povezovanje s slovenskimi društvi iz celega sveta.

Od aprila 2004 društvo vodi predsednica Marija Grbić, takrat pa so dobili tudi prostore, ki si jih delijo z ostalimi manjšinami na področju Banja Luke. Grbićeva si že od vsega začetka predsedovanja prizadeva, da bi društvo dobilo lastne prostore, saj aktivnosti krepko presegajo možnosti uporabe skupnega prostora, društvo pa šteje čez tisoč članov. 

V Slovenskem kulturnem društvu Triglav   izredno veliko pozornosti namenjajo mladi generaciji in pouku slovenskega jezika, ki ga obiskuje 35 odraslih in 60 otrok. V društvu deluje otroška folklorna skupina in mešani   pevski zbor Davorin Jenko, ki  je zaživel januarja 2001. Prvič se je predstavil na Martinovanju istega leta, javno pa februarja naslednjega leta v dvorani Banskega dvora na proslavi Prešernovih dni.

Društvo ima svojo knjižnico, ki šteje čez 2500 knjig, redno izdaja bilten, svoje prispevke pa objavlja tudi v biltenu narodnostnih manjšin. Skozi leto organizirajo številne prireditve, med odmevnejše pa sodijo: Prešernov dan, Evropski dan jezikov, Revija kulturnih dejavnosti nacionalnih manjšin, Kviz Male sive celice, Srečanje pevskih zborov, Martinovanje in Slovenski dan v Slatini in Banja Luki.

Banjaluški Slovenci so znani po odlični organizaciji prireditev in izredni gostoljubnosti, zato se številni gostje iz Slovenije in regije, kot so  pesniki, književniki, slikarji, glasbeniki in ostali, radi odzovejo njihovemu vabilu za nastop.

        V Bosni in Hercegovini se sodelovanje društva z državnimi organi odvija na treh nivojih, državnem, manjšinskem in lokalnem. Pohvalno je sodelovanje z lokalno skupnostjo, konkretno z mestom Banja Luka, ki jim vsestransko pomaga pri delu. Na nivoju Republike Srbske sta jim na voljo tudi Ministrstvo lokalne uprave in Ministrstvo za kulturo. Kljub temu, da čas ni naklonjen sponzoriranju prireditev je  kar nekaj posameznikov in ustanov, ki podprejo večje dogodke Triglava.

Cilj vsakega društva je, da si v širši lokalni skupnosti zagotovi ime in ugled. Društvu Slovencev Triglav je to uspelo in zagotovo je tudi to eden izmed razlogov za lokalno in območno podporo podjetnikov pri delovanju. Zastavljeni programi presegajo okvire manjšine in jezika ter bogatijo kulturno življenje vseh ljudi, ki živijo na tem prostoru. In tako je tudi prav.

Slovenci po svetu, ki v »novi« domovini živijo tudi več generacij, so del prebivalstva, vsakdanjega življenja in okolja, h kateremu naj bi vsak nekaj prispeval. Ohranjanje kulture in jezika prednikov za posameznika pomeni bogastvo znanja, za skupnost pa sprejemanja različnosti. Oboje tako človek kot družba še kako potrebujemo.

        

   

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek