Slovensko kulturno društvo Triglav Split

Slovenian Cultural Society “Triglav” from Split

Objavljeno dne/Published on: 20.04.2016
Avtor članka/Article Author: Vera Hrga

Slovensko kulturno društvo Triglav Split Društvo je bilo ustanovljeno 9. maja 1992. Ustanovne skupščine se je takrat udeležilo 350 članov v želji, da s skupnimi močmi udejanjanijo svoja stremljenja, zavedajoč se, da sta prav slovenska beseda in kultura skozi stoletja utrjevali samozavest Slovencev in jih vodili do popolne neodvisnosti in suverenosti. Skozi dve desetletji je članstvo naraščalo, v društvo so se vključevali mnogi, na tem območju živeči Slovenci, pa tudi njihovi prijatelji. Prevladovali so starejši člani, mnogi od njih so nas v preteklem obdobju na žalost za vedno zapustili. Danes v društvu deluje 350 aktivnih članov in mirno lahko trdimo, da številčnost članstva in starostna doba nista edino in najpomembnejše merilo za ocenjevanje uspešnosti dela, ugleda in položaja društva. Društvo je dolgih 18 let od ustanovitve uspešno vodil pokojni Boštjan Matjaž Kordiš, za njim je leta 2010 predsedniško mesto prevzel mag. Cveto Šušmelj, ki je svoja znanja, veščine in izkušnje s področja prava, financ, računovodstva in upravljanja uporabil v društvu. Po podrobni analizi delovanja je nadaljeval s sprejemljivimi, spremenil in vpeljal pa tudi nekatere nove oblike poslovanja. Precej sprememb je narejenih v razmerju med svetoma in društvom, pa je tako skupno financiranje postalo zelo transparentno.

The Triglav Society was founded on 9 Mary 1992. The founding assembly was attended by 350 members who wished to fulfill their mutual aspirations, knowing that it was the Slovenian language and culture that has, in the last century, increased the confidence of Slovenians and led them to complete independence and sovereignty. For two decades, the number of members has been increasing. Many Slovenians living in the area joined the Society, as did their friends. The age structure primarily consisted of senior members, many of whom have, sadly, already passed on. Today the Society has 350 active members and we can easily say that the number of members and their age are hardly relevant criteria for the assessment of their work performance, reputation and status. For 18 years – ever since the establishment – the Slovenian Cultural Society “Triglav” was led by the late Boštjan Matjaž Kordiš. After his passing, the role of the president was taken over by Cveto Šušmelj who has used his skills and experience in the field of law, finances, accounting and management to help the Society. Following a thorough analysis of the performance, he carried on with the acceptable business practices while changing the unacceptable and implementing new ones. Many changes have been made to the relations between the two councils and the Society, making the common funding transparent.

Vodstvo društva predstavlja Izvršni odbor, ki ga sestavlja osem najbolj aktivnih članov društva, v prvi vrsti so to voditelji sekcij, na čelu s predsednico Nadeždo Eterović. Redno je na vseh sejah prisotem predsednik društva in  kot zapisničarka tudi tajnica društva, Ana Matusinović. Pravilnost delovanja nadzoruje Nadzorni odbor, ki svoje poročilo predstavi na vsakoletnem rednem letnem Občnem zboru društva.

Društveni prostori

Od vsega začetka je bil najbolj pereč problem društva prostor. Prostori, v katerih smo delovali, niso bili zmeraj primerni, najem omejen na krajša obdobja. V 24 letih obstoja smo se morali kar petkrat seliti.

Gospod Branko Roglić, od leta 2008 častni generalni konzul Republike Slovenije v Splitu, velik prijatelj Slovencev, Slovenije, prijatelj in donator SKD Triglav Split, je leta 2015  od Gorenja odkupil prostore, v katerih delujejo  društvo in oba sveta slovenskih narodnih manjšin ter s tem dokončno  Slovencem v Splitu rešil prostorski problem,  zagotovil stalnost, varnost delovanja in bivanja, obenem pa  pomembno izboljšal tudi finančne pogoje za kulturno - prosvetno delovanje.

V letu 2015 nas je  dvakrat obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Gorazd Žmavc, ki je veliko pripomogel k reševanju vprašanja poslovnega prostora.

Delovanje društva se financira preko razpisov Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urada  Republike Hrvaške za nacionalne manjšine, Sveta za nacionalne manjšine Splitsko-dalmatinske županije in mesta Split. 

Z veseljem poudarjamo dobro  sodelovanje  z mediji. Posebno TV mreža,  TV Jadran, Radio Sunce in Radio Split nam v svojih oddajah namenjajo precej prostora. Zavzeto spremljajo naše življenje in ga predstavljajo javnosti regije in širše.

Sekcije

Revija »Planika« izhaja že od same ustanovitve društva. Doslej je izšlo že 194 številk.Namenjena je celotni Slovenski skupnosti na območju naše županije. Prvi urednik je bil pok. Rade Podobnik, zdaj jo skupaj z uredniškim odborom ureja Vera Hrga.  Spremlja dogajanja  v društvu ter s sliko in besedo poroča o aktivnostih, prinaša pregled načrtov v naslednjem obdobju, spremlja dogodke v drugih slovenskih društvih v Dalmaciji, na slovenskem kulturnem prizorišču, športne dosežke in še kaj.  Društvo povezuje tudi z drugimi slovenskimi društvi  in institucijami.  Planika izhaja štirikrat letno in jo vselej zelo nestrpno pričakujemo in beremo.

Vse o društvu in delovanju si je mogoče ogledati tudi na spletni strani društva : www.triglav-split.hr

Slikarska skupina prav tako deluje od vsega začetka. Svojo prvo razstavo so ljubiteljski slikarji postavili že na prvem praznovanju  Slovenskega kulturnega prazniku v Splitu. In tako vse do danes, tradicionalno, 24 razstav Prešernu v čast. Slikarji so se predstavili na 33 skupnih razstavah,  posamezniki pa večkrat razstavljajo tudi samostojno. Člani se pogosto udeležujejo likovnih kolonij. Skupino vsa leta vodi Ivan Kosmos.

Dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v tujini organizira in financira Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, je šolska vrata odprl v letu po ustanovitvi društva. Ves čas v dobrem sodelovanju z društvom in učiteljico Vero Hrga uresničuje temeljne jezikovne cilje pouka, opredeljene v Učnem načrtu Zavoda RS za šolstvo za dopolnilni pouk slovenščine otrok in odraslih slovenske narodnosti v tujini.                                                                       Poleg uresničevanja jezikovnih ciljev dopolnilni pouk slovenščine pri nas spodbuja zavest, željo in potrebo po ohranjanju jezikovnega, kulturnega porekla ter potrebo po vzpostavljanju stikov z matično državo, obenem pa neguje medkulturne stike med pripadniki različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti sredine, v kateri živimo. Skozi spoznavanje prvin slovenskega kulturnega izročila v besedi, sliki, glasbi, pa tudi plesu, udeležencem omogoča pozitivno vrednotenje slovenskega jezika in kulture v družbi drugih jezikov,  srečevanje z različnimi vidiki slovenstva, spoznavanje zgodovinskih, geografskih, socioloških, etnoloških in etnografskih prvin, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi, samobitnosti.

Pouk je potekal v treh skupinah, le pred nekaj leti so začetniki prešli med nadaljevalce, pa smo nekaj let nestrpno pričakovali podmladek.

To se je tudi zgodilo. Zdaj je posebna radost in ponos društva najmlajša skupina otrok - Kekcev, ki se je s slovenšino sprijateljila v šolskem letu 2013/14 . V šolskem letu 2015/16 pouk obiskuje 18 učencev različnih starosti, ob posameznih aktivnostih, zanimivih ustvarjalnih delavnicah, strokovnih ekskurzijah, šoli v naravi itd. pa se jim radi pridružijo še drugi otroci. Uspešni so njihovi nastopi ob različnih priložnostih. V zimskih prazničnih dneh s prireditvijo pričakajo Miklavža, za 8.marec in materinski dan čestitajo mamam, ženam, ob koncu šolskega leta pripravijo pester program, prežet s pesmijo, plesom, recitacijami in še kakšnim  prizorčkom.                                                                                                                                                      Organizirane  aktivnosti v okviru in zunajšolskega programa so za najmlajše člane društva velika motivacija in spodbuda, saji jih s pozitivnimi čustvi povezujejo s slovenskim društvom in skupnostjo v Splitu ter z domovino svojih prednikov. Otroci so bodočnost društva, kreativna energija našega obstoja, zato je delo z njimi ena od prioritet društva. 

Dve desetletji življenja s pesmijo in čipkami

Letos smo v Triglavu zaznamovali častitljiva jubileja pevskega zbora in klekljarske sekcije: dvajsetletnico zborovske dejavnosti s koncertom, dvajsetletnico čipkarstva pa z razstavo.  

Mešani pevski zbor Triglav Split

Življenje s pesmijo je lepše

Kako mogočna je pesem, kako polna pozitivne energije, kako močno širi zavest o slovenskih koreninah, je Mešani pevski zbor Triglav Split dokazal na čudovitem glasbenem večeru 10. marca letos v prepolni dvorani Palače Milesi, kjer je  proslavil svojo 20-letno pot.                                              Ob prazniku so  se spomini vrnili  v leto 1996, ko se je v varnem zavetju Dioklecijanove palače, v majhnih prostorih v Krešimirjevi ulici, v takratnem Slovenskem društvu, zbrala skupina ljubiteljev pesmi, željnih ohranjanja korenin skozi pesem, slovensko besedo in druženje. Dirigentsko palico je prevzela Tatjana Kurajica, ki je s profesionalnim pristopom iz te močno raznolike družine izklesala pevski zbor z velikim ugledom. V repertoar je spretno vpletala sredozemske elemente. Naporna potovanja v oddaljene kraje so se vedno končala z uspešnimi nastopi. Vsako pomlad na pevski reviji Primorska poje, vsako poletje na vseslovenskem prazniku petja v Šentvidu pri Stični. Zbor je postal klena spona v sodelovanju s slovenskim društvi na Hrvaškem ter pevskimi zbori iz Slovenije, s Hrvaške, iz BiH.

S spoštovanjem so se ob tej priložnosti spomnili vseh pevcev, ki so nekdaj prepevali v zboru. Tudi zdajšnji člani zbora, povezani s pesmijo, toplimi besedami, prijateljskimi stiski rok, iskrenimi pogledi in nasmehi pišejo knjigo nepozabnih spominov in obljubljajo, da bodo še naprej polnili neštete neizpisane strani.

Čipkarska sekcija

Klekljanje – koliko brezmejnega navdušenja!

Čipkarsko sekcijo Slovenskega kulturnega društva Triglav Split je leta 1996 ustanovila njena prva mentorica gospa Anka Šebenik Perak, rojena v Idriji, največjem čipkarskem središču v Sloveniji. Danes sekcijo z veliko vnemo in ljubeznijo vodi Katica Kaštelan.

Čipkarice izdelujejo čipko v idrijskem risu pa tudi v drugih tehnikah klekljane čipke. Izdelava te čipke zahteva veliko ljubezni, časa, potrpljenja in vztrajnosti. Naučiti se klekljati je trdo delo. Premnoge ure, dneve in noči nad bulo, veliko učenja, vprašanj, klekljanja, paranja in trganja. Pa tudi obilo zadovoljstva, veselja in navdušenja, ko se ustvarjena čipka sname z bule.                                                  Leta 2005 so bile klekljarice prvič povabljene na festival čipke v Lepoglavi, 2007. v Prešov na Slovaškem, leta 2010 na festival čipke v Pagu, vsako leto se udeležujejo tudi festivala čipke v Idriji. Z Društvom idrijskih čipkaric in društvom lepoglavskih čipkaric "Danica Bresler" so leta 2010 podpisale sklep o prijateljstvu.Tesno sodelujejo z društvom paških čipkaric "Frane Budak" iz Paga.

Doslej so čipko razstavljale na več kot 70 razstavah na Hrvaškem in po Evropi (Slovenija, Slovaška, Francija). Postale so tudi članice OIDFA-e (Svetovna organizacija čipkaric klekljane in šivane čipke). Sodelovale so na 15. svetovni razstavi OIDFA-e v Caenu (Francija), 12 njihovih čipk krasi oltar cerkve v Lurdu, ena oltar svetišča Marije Pomagaj na Brezju, v Sloveniji, ena oltar cerkve Sv. Marte v Vatikanu.

Njihova velika želja je spodbuditi mlade ter jih naučiti tradicionalne veščine in vrednosti, ki so del kulturne dediščine, a se zaradi sedanjega načina in ritma življenja čedalje bolj  umika v pozabo. Zanimivo je, da so na začetku 20. stoletja klekljane čipke izdelovali in obrt poučevali v Splitu, v Ženski obrtniški šoli (gospa Nevenka Bezić Božanić "Čipkarstvo v Dalmaciji").

Krona njihovega dvajsetletnega dela bo poletno sodelovanje na 17. svetovni razstavi OIDIFA-e  in na mega-klekljanju za Guinnessovo knjigo rekordov v Ljubljani.

-------

Pomemben delež pri oblikovanju vseh prireditev ima vsekakor dramsko-recitacijska skupina, ki posega v bogato kulturno zakladnico, zvesto neguje slovenske običaje in navade, posega pa tudi po sodobnih literarnih dosežkih.

Planinska sekcija se je pred nekaj leti povzpela na očaka, katerega ime nosimo. Člani se doma radi sprehodijo po Mosorju, Kozjaku, uživajo v pogledu na morska prostranstva ob vznožju in snujejo pohode na  vrhove  dežele na sončni strani Alp.

Svojčas je v društvu delovala modelarska sekcija, ki je izdelovala pristne modele različnih ladij. Mladi pa so nekaj let v folklorni skupini društva plesali slovenske plese.

V prostorih k branju vabi bogata knjižnica, ki šteje čez 3000 knjig. 

Člani društva lahko v izbranih skupinah in vsebinah zadovoljujejo svoje kulturne potrebe in nagnenja, pri tem pa širijo ugled in spoznanja o delovanju društva, ki sledi ciljem svojega poslanstva, skrbi za ohranitev identitete, predstavlja kulturni most med narodoma sosednjih, prijateljskih držav, obenem pa je v svojem okolju uspešno integrirano v vsa področja. 

Vera Hrga

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek