Korenine pariških Slovencev

The Roots of Parisian Slovenians

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2016
Avtor članka/Article Author: Peter Kovačič Peršin

Februarja letos so pariški Slovenci izdali posebno številko svojega glasila Korenine z naslovom »Mi, ki smo odšli«. Podnaslovili so jo »Pričevanja pariških Slovencev povojne generacije«. V njej so zbrali 18 spominskih zapisov o lastnih življenjskih poteh, od odhoda iz rodne Slovenije do vživetja v sedanjo domovino, kjer je pognal korenine tudi njihov mlajši rod. Publikacijo je uredila gospa Liza Japelj Carone, posvečena pa je 55-letnici Društva Slovencev v Parizu in 25-letnici samostojne slovenske države. V zapisu ob dvojnem jubileju je dr. Edvard Kovač (profesor filozofije na katoliški univerzi v Toulousu v Franciji in na univerzi v Ljubljani, ki občasno pastoralno oskrbuje pariške Slovence) zapisal: »Pariški Slovenci so pomagali ustvarjati našo državo ... Temelja naše državnosti sta naša kultura, etičnost slovenske besede. … To pomeni, da bomo tudi v prihodnje ostali na evropskem zemljevidu.« To priznanje našim rojakom v Franciji za njihovo nacionalno zavest in poudarek, da slovenstvo stoji na naši kulturi, tudi slovenstvo v zdomstvu na kulturnem življenju naših razseljenih rojakov, sta vodilni misli celotnega zbornika pričevanj.

This February, the Parisian Slovenians have published a special issue of their Roots (Korenine) magazine, entitled “We, who have left”. The subtitle of the magazine reads, “The Testimonies of Post-War Generation Parisian Slovenians.” It includes 18 commemorative testimonies speaking of life and how it was to leave the Slovenian and moving into the new homeland where the younger generation grew their roots. The publication was edited by Liza Japelj Carone and it dedicated to both the 55th anniversary of the Association of Parisian Slovenians aswell as the 25th anniversary of Slovenian independence. Marking the double jubilee, Edvard Kovač (the professor of philosophy at the Catholic University in Toulouse, France, and the University of Ljubljana who provides pastoral care for Parisian Slovenians) wrote: “Parisian Slovenians have helped us shape our country. The culture and ethics of Slovenian language are the foundations of our statehood. They ensure that we will persevere on the map of Europe.” This acknowledgement of our French compatriots’ national awareness and the stressing of the fact that they – the Slovenians living abroad and spreading our culture – are a part of our own culture, are the leading notions throughout the entire testimony collection.

Urednica gospa Liza Japelj Carone pa je v uvodniku izpovedala bistveno spoznanje zdomstva: »Odhod v tujino je v marsičem podoben ponovnemu rojstvu, saj se mora človek vsega naučiti znova.« Zgodbe govorijo o ljudeh, »ki jim je bila lepega dne domovina pretesna, da so dvignili sidro in smelo zajadrali v širni svet.« Urednica pa poudari tudi najintimnejši namen zbranih spominov: »To je darilo našim otrokom, vnukom in pravnukom: lahko si bodo prebrali, od kod so in zaradi tega si bodo lažje začrtali pot, kam bi radi šli.« S to željo je opozorila na prastaro spoznanje, da ponuja zavedanje lastnih korenin človeku najboljši smerokaz skozi življenjsko popotovanje, saj omogoča ohranjanje kulturne in s tem narodne zavesti najintimnejše domovanje, ki mu daje oporo v vseh ujmah življenja. 

To spoznanje potrjujejo vsa pričevanja, ki pred bralca razgrinjajo pestro paleto življenjskih usod in izkušenj. Iz tega vira bodo črpali tudi še daljni potomci izseljencev, kakor opozarja dolgoletna predsednica Društva gospa Ana Stegu Vičič: »Ne smemo pozabiti, da se speče korenine lahko prebudijo kadarkoli … tako nam govorijo izkušnje slovenskih potomcev tretje in četrte generacije po svetu.« In sklene svoje pričevanje z mislijo, ki je temeljno sporočilo te dragocene zbirke spominskih zapisov: »Domotožje se je umaknilo občutku univerzalne pripadnosti vsemu dobremu, ki mi ga nudita obe kulturi. Poslužujem se prednosti ene in druge. Vendar so moj rodni kraj, rojstna hiša, naše grape in gozdovi zame še vedno nepogrešljiv balzam za dušo in telo. … Melodija maternega jezika mi je še vedno najdražja vibracija.«

Gospa Ana je v intervjuju predstavila tudi novega dušnega pastirja pariških Slovencev, ki se zbirajo v prostorih slovenske župnije v Chatillonu, dr. Zvoneta Štrublja. Njegovo prvo delovno področje je vodenje slovenske katoliške misije v Bruslju. Kljub velikim obveznostim pa je njegova delovna vnema poroštvo, da bo slovenska oaza v Parizu še dolgo živa. Takole se predstavi: »Tudi tu sem nepoboljšljivi optimist, kar pa ne moreš biti, če nimaš zavihanih rokavov, delovnih rok in vizije za prihodnost.« Spominom zdomcev so dodani drobci pričevanj o pionirskem delu prvih dušnih pastirjev Slovencev v Franciji Ignacija Čretnika in Jožeta Flisa. Glasilo prinaša tudi Mladinski kotiček s simpatičnimi zapisi otrok druge generacije in kroniko društvenega življenja.

Društvu pariških Slovencev in njihovem glasilu Korenine čestitamo ob jubileju, predvsem pa za bogata pričevanja, ki dajejo upanje, da bo slovenstvo v francoski prestolnici ustvarjalno živelo še naprej.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek