Letos veliko obetajo bela vina

The Year of White Wine

Objavljeno dne/Published on: 02.10.2013
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen, foto: Vinska klet Goriška Brda

September in oktober sta tradicionalno meseca trgatve in kot taka za slovenska vinorodna območja med najpomembnejšimi obdobji v letu. In ker je vino hrana, trgatev pa običaj, smo se tokrat odločili pokukati med vinarje, točneje v Vinsko klet Goriška Brda, eno izmed najbolj prepoznavnih in največjih vinskih hiš v Sloveniji. Z Marjano Simčič, vodjo marketinga, smo se pogovarjali o letošnji letini, najbolj prepoznavnih vinih te vinske kleti in skrivnostih dobrih vinarjev.

September and October are traditionally months of grape harvesting and are as such of grave importance for Slovenian wine growing areas. And because wine is food, and harvesting is a tradition, we have decided to take a peek among our winemakers, more precisely the Wine cellar Goriška Brda, one of the most prominent and largest wine cellars in Slovenia. Along with Marjana Simčič, the marketing manager, we had a chat about this year's crop, the most famous wines they have to offer and the secrets of these very successful winemakers.

Vinska klet Goriška Brda se ponaša z  večstoletno tradicijo pridelovanja vin. »Skrivnost je v spretnosti, s katero naša ekipa neponovljive danosti območja Goriških Brd s predanostjo trti in vinarsko strastjo vdahne v svoja mednarodno nagrajena mirna in  peneča vina,« poudarja Simčičeva. V ponudbi Vinske kleti Goriška Brda najdemo najrazličnejše sloge vin: od svežih in sadnih iz linije Quercus do polnih, kompleksnih vin blagovne znamke Bagueri ali A+, penin po klasični in charmat metodi. 70 odstotkov vin te vinske kleti  je belih, 30  rdečih.

Katera med vašimi vini so najbolj priljubljena?

Najbolj priljubljena sorta je vsekakor rebula, ki je tudi tradicionalna sorta v Brdih in najbolj neposredno govori o našem teritoriju. Rebula je prisotna v vseh naših blagovnih znamkah. Poznamo jo kot sveže sadno vino, ki se lepo poda k ribjim jedem (rebula quercus); je sorta, na kateri temelji kultna primorska penina peneča rebula. Vlogo »prve dame« odigra v rebuli bagueri – bogata, zrelejša, a še vedno z značilno sortno svežino; v zvrsteh iz Brd je rebula tista, ki daje odtis posebnosti naše zemlje, kot na primer v vinu krasno belo.

S katerim vinom pa se sami najraje pohvalite?

V letošnjem letu smo prejeli kar 33 nagrad na mednarodnih ocenjevanjih. Bagueri merlot je tisto vino, ki najbolj prepriča strokovne komisije po vsem svetu. To vino je letos dobitnik srebrne medalje na Concour Mondial Bruxelles, zlate na domačem ocenjevanju v Gornji Radgoni in na Hrvaškem (Gast Split) ter priznanja šampion na ocenjevanju Galician International Wine Competition na Poljskem. Letos smo še posebej ponosni na kar tri odličja na specializiranem ocenjevanju Vini di Montagna v Italiji, kjer tekmujejo le vina, ki so pridelana v razmerah tako imenovanega »herojskega vinogradništva«. To pomeni, da so vinogradi na strmih pobočjih in terasah, na višje ležečih predelih in na oddaljenih otokih. Tukaj sta vini gastronomske linije krasno belo in krasno rdeče že drugič zapored dobili medaljo, klet pa posebno priznanje za najboljši državni rezultat.

Kateri so vaši ključni prodajni trgi?

Klet izvaža v več kot 30 držav sveta, stalne poslovne odnose  ima v 11 državah, in sicer v ZDA, kamor prodamo več kot milijon steklenic letno, BiH, Italiji, na Japonskem, v Nemčiji, na Kitajskem, Nizozemskem, Hrvaškem, v Srbiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Izvoz je tek na dolge proge in ključna usmeritev naše kleti. V zadnjih letih beležimo konstantno rast. Izvozimo več kot tretjino svojih vin, cilj pa je v tujini prodati 50 odstotkov le-teh.

Na podlagi večletnih izkušenj ugotavljamo, da dodano vrednost predstavlja Slovenija kot vinska destinacija.  Četudi je večina kupcev in distributerjev še ne pozna, jo globoko vzljubi, ko jo obišče. Prav zato si prizadevamo, da nas poslovni partnerji spoznajo tudi po tej plati. Praviloma se sodelovanje po njihovem obisku pri nas še poglobi prav na račun pristnosti, ki jo doživijo v Brdih in širše v Sloveniji.

Koliko vina letno pridelate?

Letno pridelamo med 4 in 8 milijonov litrov vina, odvisno od naravnih razmer. Takšna količina je razmeroma velika za slovenske kleti, gre pa za povprečno veliko evropsko tržno naravnano klet s kapaciteto izvoza.

Kaj je temeljnega pomena pri pridelavi dobrega vina?

Vinska klet Goriška Brda upravlja s 1.200 hektarji vinogradov, ki se raztezajo na pol poti med Jadranom in Alpami. Prepričani smo, da je trajnostna naravnanost edina prava pot. Prav zato je večina naših vinogradov vključena v integrirani sistem pridelave. V povprečju vinogradnik obdeluje nekaj manj kot dva hektarja vinogradov, zato se predano posveča negi vinske trte, kar se odraža v odlični kakovosti grozdja in vina. Kakovost se namreč rodi v vinogradu in to je eno naših glavnih vodil.

Tako v vinogradu kot v kleti gojimo vrhunsko znanje, ki skupaj s tenkočutnim in odgovornim spremljanjem naravnih ciklov kupcu naših vin zagotavlja varnost in brezpogojno kakovost slovenskega porekla.

Kam se uvrščajo slovenska vina v primerjavi z drugimi evropskimi?

Slovenska vina so pridelana v razmerah, ki jim v tujini pravijo »herojsko vinogradništvo«. Naši vinogradi namreč rastejo na strmih pobočjih, kjer bi druge rastline  dolgoročno le stežka uspevale; avtohtone in tradicionalne sorte pa so se tu udomačile in se najbolje prilagodile okolju. Pridelava grozdja je sicer na takšnih legah težavna in zato dražja. A le kako bi bila videti pokrajina, ki ji pripadamo, brez vinogradov?! Antropogen pogled na vinogradniško strmino ali teraso zato pove, da se trudimo ohraniti stoletno tradicijo in hkrati ponuditi vina po današnjem okusu. Jasno pa je, da je herojsko vinogradništvo poslanstvo, ki izhaja iz ljubezni do področja in nima veliko opraviti z golo tržno ekonomsko logiko, temveč  temelji na  trajnostnem razvoju podeželja.

Naša vina so zato posebna, saj pri njih ne govorimo le o finančni ali organoleptični vrednosti, temveč tudi o vrednotah, ki jih ta vina odražajo.

S kakšnimi težavami se v Sloveniji srečujete vinarji?

Težave, s katerimi se srečujemo v izvozu, so vezane predvsem na neprepoznavnost Slovenije kot vinske dežele. Država nam pri tem deloma pomaga, vendar enkratno sofinanciranje določenega sejemskega nastopa ali obisk uradnih delegacij v kaki državi še zdaleč ne »odpira samo po sebi vrat«, kot si nekateri predstavljajo. To zelo dobro razumejo vsi, ki se ukvarjajo z izvozom. Prav zato izvozno usmerjeni slovenski vinarji iščemo sinergije. Tako na primer z nekaterimi zasebnimi pridelovalci sodelujemo pri skupnih nastopih in vzpostavljanju stikov. Ko dobimo potencialnega kupca iz tujine, ga tudi predstavimo čim več slovenskim pridelovalcem. Vinska klet Goriška Brda ima bogate izkušnje in znanje pri urejanju zahtevne izvozne dokumentacije, pri čemer pomagamo več kot 20 drugim pridelovalcem.

Kdaj so oziroma  bodo v Brdih potrgali grozdje?

Letošnja trgatev za razliko od lanske poteka v normalnih terminih. Pričeli smo jo 7. septembra, zaključili pa jo bomo predvidoma do prve polovice oktobra s tradicionalno novinarsko trgatvijo.

Kako poteka trgatev v vaši vinski kleti?

Naši enologi skrbno spremljajo dozorelost grozdja v vsakem vinogradu posebej in določijo optimalen čas trgatve glede na tehnološko in organoleptično zrelost grozdja, da se kar najbolj izkoristi potencial posamezne lege. Trgatev smo  pričeli s sortami za penine (modri pinot in chardonnay), nadaljevali pa s sivim pinotom in sauvignonom ter ostalimi belimi sortami. Z rdečimi smo pričeli konec septembra, saj čakamo na optimalno zrelost. 

Ali lahko govorimo o dobri letini?

Pričakujemo količinsko nekoliko manjši letnik. V klet bomo sprejeli približno 7.000 ton grozdja. Je pa kvaliteta, še posebej belih vin, zelo obetavna.

 Ali bo letošnje vino po čem posebno?

Deževje po poletni suši in visokih temperaturah je trti koristilo. Hladnejše noči omogočajo, da se razvija še bogatejša in intenzivnejša aromatika, kar se bo še posebej lepo izrazilo pri belih vinih letnika 2013.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek