Pomladno razstrupljanje telesa s koprivami

Springtime Body Detoxification with Nettle

Objavljeno dne/Published on: 20.04.2016
Avtor članka/Article Author: Ženja Simonič

V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslavlja in žge. V ljudskem izročilu ima kopriva tudi v današnjih dneh še vedno določen pomen. V mnogih alpskih krajih v kmečkih hišah vržejo v kuhinjsko ognjišče nekaj kopriv, kadar se bliža neurje, »da ne bi treščilo v hišo«. Najboljši čas za nabiranje in uživanje kopriv je spomladi, ko začnejo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami, za skoraj vsakim plotom odganjati mlade rastlinice. Mlade koprive so dobre tudi jeseni po dežju, rastejo seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče. V Sloveniji uspevata velika in mala kopriva. Prva je trajna rastlina, zraste do 150 cm in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega razen imena, ki temelji na podobnih listih. Pri nabiranju v večini primerov iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav.

In traditional Germanic mythology, the nettle was the symbol of the god of lightning, capable of blessing and burning. In folklore, the nettle still has certain significance. In certain places in the Alps, people still throw some nettles in the farmhouse fireplace whenever a storm is approaching to “prevent the lightning from striking the house.” The best time for harvesting and eating nettles is in the spring when young plants start growing on the forest foothills, by rivers, on fields, behind houses and almost every fence. Young nettles are also good in the fall, right after rain. They also grow in the summer but they tend to bloom and become hard to chew. In Slovenia, we have both the large and the small nettle. The former is a perennial plant that grows up to 150 cm and has elongated leaves, while the latter has leaves that are more rounded. The dead nettle has nothing in common with the two mentioned plants, just the name which probably comes from the shape of its leaves which is similar to that of a nettle. When harvesting, we normally search for the large nettle. Due to its distinctive appearance, finding it normally isn’t difficult.

Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo, si lahko pomagamo z odtrganim steblom. Mrtva kopriva ima okroglo steblo velika kopriva pa  štirioglatega. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike so nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv. Cvetovi so v obliki socvetja, ki so ločena na ženske in moške. Je vetrocvetka, plodovi so koničasti, jajčasti oreščki rjavo-rumene barve.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, omak, naravnih sokov ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri proti vrhu. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšno lahko brez strahu, da bi nas opekla, pojemo samo ali pa jo pripravimo v solati. Tako pripravljena nič ne peče!

Če smo jih nabrali večje količine, jih je vredno tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem. Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in slabe volje, pijemo pa ga predvsem odrasli, za otroke, mlajše od 12 let, pa ni priporočljiv. Pomaga tudi pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah, pri odvajanju vode iz organizma, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. Veliko razlogov je torej za bolj pogosto uživanje kopriv.

Za dober tek vam ponujamo pomladno  koprivno –čemaževo omako za tesetnine

Sestavine

por

šopek kopriv

čemaž

smetana za kuhanje

mleko

sol

poper

muškatni orešček (mleti)

Priprava

Koprive na hitro poparimo v zelo majhni količini vrele vode, da se zmehčajo, narežemo čemaž in por. Ko so koprive zmehčane, jih zmeljemo z mešalnikom. Na olivnem olju popražimo por, dodamo koprive in čemaž ter malo dušimo. Solimo, popramo, dodamo smetano za kuhanje in malo mleka. Začinimo še z mletim muškatnim oreščkom, po želji še s kakšnimi drugimi začimbami. Kuhamo nekaj minut, nato v omako primešamo kuhane polnozrnate testenine. Takoj postrežemo.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek