Hrvaški ribiči oddaljenih voda

Croatian Fishermen from Seas Afar

Objavljeno dne/Published on: 04.07.2013
Avtor članka/Article Author: Ajda Rogelj

V prispevku prejšnjega meseca smo pisali o spomenikih hrvaških izseljencev in ugotovili, da je tovrstnih spomenikov po svetu še kar nekaj. Glede na dejstvo, da je Hrvaška 1. julija vstopila v EU, smo se odločili nadaljevati obravnavo izseljenskih spomenikov naših južnih sosedov.

In last month's article we wrote about monuments dedicated to Croatian emigrants and found out that there are many of such cases across the globe. Seeing how Croatia has entered the European Union on 1st July, we decided to continue discussing the monuments of our neighbours to the south.

Spomenik Hrvaški priseljenci v Hamburgu

Začenjamo s spomenikom hrvaškim priseljencem v Nemčiji, ki je postavljen v drugem največjem nemškem mestu Hamburg. Tri in pol metre visoka skulptura iz hrastovega lesa je poimenovana »Hrvaški priseljenci« in prikazuje izredno simbolno sliko hrvaških priseljencev v Nemčiji. Spomenik so odkrili oktobra 2003 blizu hamburškega pristanišča, od koder se je milijone Evropejcev v 19. in 20. stoletju izselilo v Ameriko. Med drugim tudi 400 000 hrvaških izseljencev, ki so evropska tla zapustili v Hamburgu. Njihova pot je s Hrvaške vodila na sever Nemčije, kjer so si delo našli v različnih tovarnah, veliko pa jih je pot in iskanje boljšega življenja nadaljevalo prek luže. Med mnogimi hrvaškimi izseljenci je bil tudi Pavao Gorički, ded ustvarjalke omenjenega kipa, ki je Atlantski ocean v obe smeri preplul kar trikrat. Kip je izdelala Ljubica Matulec iz Podravine, tudi sama hrvaška izseljenka. V času velikega hrvaškega izseljevanja je odšla na sever Nemčije in si v Hamburgu našla zaposlitev kot varilka, kar je za žensko dokaj neobičajen poklic. Medtem se je sama učila kiparjenja in danes lahko njena dela najdemo v številnih galerijah po vsem svetu.

Spomenik hrvaškim izseljencem v Punta Areni

Kar nekaj spomenikov hrvaškim izseljencem je tudi v širni Latinski Ameriki. Na samem jugu te južnoameriške celine, v mestu Punta Arena so leta 1970 postavili spomenik vsem hrvaškim izseljencem, ki so se večinoma konec 19. stoletja naselili v tem antarktskem predelu države Čile. Hrvaška diaspora (približno 120 000 ljudi hrvaškega rodu) namreč v Čilu velja za pomembno etnično skupino in eno največjih skupin Hrvatov izven Balkanskega polotoka. Skulptura s 15-metrskim obeliskom in 3-metrskim bronastim kipom je prikaz matere in očeta, ki na dvignjenih rokah držita svojega sina. Spomenik je simbolna prezentacija družine, ki želi poskrbeti za svoje potomce. Umetniški del je izdelal hrvaški kipar Miodrag Zuvkovic, za inženirski del pa je posrbel Djordje Zlovkovic. Spomenik je v Punti Areni deležen velike pozornosti in spada med glavne turistične znamenitosti Punte Arene, ki je sicer znana predvsem po svojih naravnih lepotah.

Spomenik  »Hrvatska nada«

Hrvaški spomenik upanja je bil leta 1999 postavljen v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V mestu Gallup je spominski park z različnimi spominskimi obeležji in spomenikom. Postavljen je bil v spomin hrvaškim izseljencem in njihovim družinam, ki so se na območju Nove Mehike naselili v 19. stoletju. Nova Mehika je bila v tistem obdobju bogata z rudniki, tako da so se hrvaški priseljenci ukvarjali predvsem s premogovništvom.

Spomenik »Ribiška zgodba«

Hrvati imajo bogato tradicijo ribištva, ki so jo mnogi hrvaški izseljenci ohranjali tudi na drugih koncih sveta. Močna ribiška skupnost se je izoblikovala predvsem na severozahodu Združenih držav Amerike, v okolici Seattla.

Leta 2002 je bil v ameriškem mestu Tacoma (Washington) na lokalni prireditvi predstavljen bronasti kip, ki upodablja hrvaške priseljence ob koncu 19. stoletja. Kip predstavlja ponosnega moža, ki v rokah drži velikega lososa in ribičevo nasmejano ženo. Po besedah Franka Brozovicha, častnega konzula Republike Hrvaške v Seattlu, kip prikazuje družino, verovanje in državo. Poimenovali so ga »Ribiška zgodba« (hr. ribarski pripovijest), postavljen pa je pred slavonskim društvom (Slavonian hall). Po pričevanjih lokalnih prebivalcev naj bi bili hrvaški priseljenci eni izmed prvih prebivalcev tega območja, predvsem pa ključni za razvoj ribištva na tem območju.

Še ena spominska plošča ribiški skupnosti hrvaških izseljencev je postavljena v zahodnem Seattlu, kjer so si hrvaški izseljenci izoblikovali pravo ribiško skupnost. Spominska plošča je bila postavljena v začetku letošnjega leta, posvečena pa je ribičem in njihovim družinam, ki so poznano Jadransko morje zamenjali za nepoznana morja severnega Tihega oceana.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek