Zgodovina je največja učiteljica

History – the Greatest Teacher

Objavljeno dne/Published on: 05.12.2013
Avtor članka/Article Author: jda Rogelj

V preteklem letu smo v rubriki Izseljenski spomeniki spoznali izseljenstvo iz posebnega vidika. Obdelali smo številne države in si tako izoblikovali sliko o podobnostih in razlikah izseljenskih spomenikov ter izseljenske tematike v njih. V rubriki Zgodilo se je pa bomo predstavljali pomembne in spomina vredne dogodke po posameznih mesecih skozi zgodovino. Ta se ponavlja in pravijo celo, da je največja učiteljica. Ravno zato bomo v tej rubriki brskali po zgodovini, jo preslikali na sedanjost in se obenem poskušali iz nje tudi česa naučiti.

During the course of the last year our section Emigration Monuments presented emigration from a special perspective. We have dealt with numerous countries and shaped a rough image of similarities and differences between the monuments and the issues they address. Our new section It Happened will acquaint our readers with important events throughout the history worthy of memorizing in a month-by-month fashion. The history, as they say, repeats itself and is the greatest teacher of them all. In this new section we will delve into the history, project it onto the present and try to learn something in the process.

18. december – mednarodni dan migrantov

Pa začnimo! V prvem prispevku v novi rubriki pišemo o mednarodnem dnevu migrantov, ki se nam z 18. decembrom približuje. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2000 zaradi vedno večjega števila mednarodnih priseljencev ta dan razglasila za mednarodni dan migrantov. Združeni narodi želijo tako opozoriti predvsem na družbene in gospodarske prispevke priseljencev.

Po podatkih OZN je na svetu 214 milijonov migrantov, preseljevanje prebivalstva pa se še povečuje. Trdili bi lahko, da je priseljevanje in izseljevanje globalen pojav, s katerim se soočajo povsod po svetu. In čeprav so bili v preteklosti izpostavljeni predvsem večji selitveni tokovi, je preseljevanje prisotno in aktualno ves čas. Le pogoji in razlogi za selitve se z leti ter s spremenjenimi razmerami spreminjajo. Skozi stoletja se je namreč kljub različnim oviram na milijone ljudi (pre)selilo v druge kraje, v zadnjem desetletju pa lahko tudi zaradi globalizacije in napredka v transportu ter komunikacijah zasledimo in govorimo celo o povečanju preseljevanja.

Selitve skozi čas

Po posameznih državah se deleži prebivalcev, rojenih v tujini, precej razlikujejo. Od kontinentov imajo največ priseljenih iz drugih držav Oceanija (iz države rojstva je priseljen vsak šesti prebivalec), Severna Amerika (vsak sedmi prebivalec) in Evropa (vsak deseti prebivalec). Iz podatkov iz leta 2008, ki so razvidni v priloženi tabeli, lahko razberemo, da je med evropskimi državami takih prebivalcev, ki so bili rojeni v tujini, največ v Luksemburgu (37,3%), tudi Slovenija pa se z 11,2% uvršča visoko na lestvico.

O točnem številu izseljencev, ki so se skozi leta ali v določenem časovnem obdobju iz Slovenije izselili, težko govorimo (zaradi različnih opredelitev izseljencev se s tem soočajo tudi v drugih državah). Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji 417.000 prebivalcev priseljenih, kar pomeni, da je vsak peti prebivalec priseljen. Poleg večjega priseljevanja tujih državljanov v Slovenijo (predvsem po letu 2004 in vstopu v EU) se je v primerjavi s preteklimi leti povečalo tudi število selitvenih tokov državljanov Slovenije v tujino, po podatkih Statističnega urada iz leta 2011 predvsem v Nemčijo, Avstrijo in na Hrvaško.

Prost pretok

Gibanje ljudi prek meja je vedno vplivalo na države in družbe. Mnogi iščejo delo, boljše pogoje življenja, nov dom ali varen prostor izven matične države. Zato so selitve ključni in neizogibni del gospodarskega in družbenega življenja vsake države. Z globalizacijo in napredkom, ki smo ju omenjali že prej, so tokovi preseljevanja še intenzivnejši. Poraja pa se tudi neizogibna dilema: ali je v pogojih združene Evrope in globalizacije sveta sploh še smiselno govoriti o priseljevanju in izseljevanju, ko pa se z novimi evropskimi ureditvami vzpostavljajo pogoji prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev?

Tako kot Združeni narodi, ki želijo z mednarodnim dnevom migrantov opozoriti na njihove družbene in gospodarske prispevke, želimo tudi mi omeniti, da so selitve lahko zelo koristne tako za posameznika kot tudi za družbo, na kar nas opominja 18. december, mednarodni dan migrantov.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek