Suženjstvo kot temna senca človeštva

Slavery as Humanity's Dark Shadow

Objavljeno dne/Published on: 31.07.2014
Avtor članka/Article Author: Ajda Rogelj

23. avgust velja za mednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev. Vsako leto se 23. avgusta spominjamo ene največjih tragedij svetovne zgodovine. Govorimo o trgovini s sužnji, ki je stoletja predstavljala legitimno dejavnost. Posledice suženjstva so še danes globoko prisotne v številnih kulturah. Čeprav je že večina ekonomij starih civilizacij temeljila na delu sužnjev, govorimo o obdobju suženjstva predvsem v času po Kolumbovem odkritju Amerike. V stoletjih, ki so sledila, je trgovina s sužnji predstavljala velik posel, v katerem je bilo preko Atlantika v suženjstvo pregnanih več kot 15 milijonov Afričanov. Ti so bili pridni delavci, navajeni vročine, in so opravljali suženjsko delo na plantažah in rudnikih Novega sveta.

23 Avgustis the international day of slave market remembrance and its abolition. Each year, on the 23 August we remember one of the greatest tragedies in world history. We are talking about the slave market which for centuries represented a legitimate activity. Today, the consequences of slavery are still deeply engraved in many a culture. Even though most of the old civilizations' economies were based on slave work, we are focusing on the times after Colombus discovered America. In the centuries that followed, the slave market represented a profitable business dispatching over 15 million Africans across the Atlantic into slavery. These hardworking who were used to heat performed slave labor on the plantations and in the mines of the New World.

Upor sužnjev na Haitiju

UNESCO je 23. avgust razglasil kot mednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev, saj se je prav 23. avgusta daljnega leta 1791 na Haitiju začela vstaja sužnjev, ki je imela ključno vlogo pri začetkih dolgo trajajočega procesa ukinjanja trgovine s sužnji. Ocenjeno je, da naj bi bilo v času začetka suženjske revolucije na Haitiju vsaj pol milijona sužnjev, ki so bili večinoma pripeljani iz zahodne Afrike. Na otoku rojenih sužnjev je bilo zelo malo, saj je zaradi narave prisilnega dela le malo sužnjev živelo dovolj dolgo in v razmerah, da bi imeli potomce. Na Haitiju so imeli v tistem času oblast Francozi, ki so uvedli cvetoč plantažni sistem, kjer je delala večina pripeljanih sužnjev. Do vstaje haitijskih sužnjev je prišlo zaradi močnega vpliva francoske revolucije, ki je takrat potekala na drugi strani Atlantskega oceana. Vstaja sužnjev na Haitiju je bila uspešna, prevzeli so oblast, leta 1804 pa je bivši suženj Jean-Jacques Dessalines razglasil prvo črnsko republiko na svetu in drugo neodvisno državo na zahodni polobli.

Upor sužnjev na Haitiju je močno vplival na nadaljnje dogodke, ki so v naslednjih desetletjih vodili k dokončni ukinitvi trgovine s sužnji. Izmed kolonialnih držav je suženjstvo prva ukinila Velika Britanija, leta 1807, sledile so ZDA, Nizozemska, Španija in druge kolonialne države. Šele leta 1888 pa je kot zadnja suženjstvo ukinila Brazilija. Razlogi in okoliščine, ki pojasnjujejo, zakaj je Brazilija to storila tako pozno, so številni, na primer neorganiziranost sužnjev, močne vlade in cvetoča trgovina s kavo.

23. avgust, ki je bil kot dan spomina na trgovino s sužnji od leta 1998 najprej prepoznan na Haitiju, nas torej spominja na tragedijo omenjene trgovine in posledice, povezane z njenim obstojem.

Sodobno suženjstvo

A čeprav je bilo uradno suženjstvo ukinjeno že davno tega, aktualni primeri kažejo na to, da je še kako živo in da je celo donosnejše kot pred 200 leti. Po ocenah mednarodne organizacije za delo je na svetu okoli 21 milijonov ljudi, ki delajo v suženjskih razmerah. To, tako imenovano sodobno suženjstvo, ima mnogo oblik, ki zajemajo prisilno prostitucijo, neplačano ali slabo plačano delo, delo za odplačevanje dolga in poroke mladoletnic, s čimer te postanejo brezpravne sužnje v moževi družini. Te oblike so prisotne predvsem v svetu, ki ga zaznamujejo vojaški spopadi in revščina. Največ sodobnih sužnjev je tako v Indiji, glede na odstotek prebivalstva pa so razmere najbolj zaskrbljujoče v afriški državi Mavretaniji, kjer kar štirje odstotki vsega prebivalstva živijo v sodobnih oblikah suženjstva.

Poleg tega se je v 21. stoletju zelo razširila trgovina z ljudmi, ki predstavlja dodatno nevarnost in aktualen družbeni problem. Da nanj nismo imuni niti v naši domovini, priča ustanovitev in delovanje društva Ključ, ki se ukvarja s preprečevanjem trgovanja z ljudmi. Žal poročajo o preštevilnih primerih trgovine z ljudmi, ki se vsako leto dogajajo tudi pri nas. Trgovina z ljudmi namreč takoj za trgovino z mamili in orožjem predstavlja tretjo najbolj dobičkonosno dejavnost organiziranega kriminala.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek