VEDNO VEČ ZANIMANJA ZA UČENJE SLOVENŠČINE

Increasing Interest in Learning Slovenian

Objavljeno dne/Published on: 07.04.2017
Avtor članka/Article Author: Edita Žugelj

Zanimanje za dopolnilni pouk slovenščine v Nemčiji, Švici, na Nizozemskem in Hrvaškem se povečuje. To je razveseljiva ugotovitev pogovora z učiteljicami Martino Tomšič Kramberger in ddr. Miro Delavec Touhami, Anjo Dobrovc, Danico Novosel ter Vero Hrga, ki so se udeležile strokovnega izobraževanja za učitelje iz evropskih držav v Ljubljani. Organizirala sta ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo.

The interest in supplementary Slovenian language classes in Germany, Switzerland, the Netherlands, and Croatia is increasing. I spoke with teachers Martina Tomšič Kramberger, Mira Delavec Touhami, Anja Dobrovc, Danica Novosel, and Vera Hrga, who all attended the professional training for teachers from European countries which was held in Ljubljana. The event was organized by the Ministry of Education, Science and Sports, and the National Education Institute Slovenia.

Zavod za šolstvo učiteljem dopolnilnega pouka v tujini nudi strokovno podporo ter pri tem tesno sodeluje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Cilj dopolnilnega pouka je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino. Pouk lahko obiskujejo Slovenci in njihovi potomci, namenjen je otrokom od starosti štirih let naprej, mladostnikom in odraslim. V šolskem letu 2016/17 je pouk organiziran v 17 evropskih državah, obiskuje ga okrog 1800 udeležencev, med njimi več kot 1000 otrok. Slovenščino poučuje skupaj 35 učiteljev. Kjer dopolnilnega pouka slovenščine ni mogoče organizirati, pouk slovenščine poteka na daljavo.

Na letošnjem seminarju, ki je potekal od 28. do 31. marca, so se lahko učitelji seznanili z različnimi vsebinami, ki jih potrebujejo za kakovostno izvajanje pouka v slovenskih skupnostih v tujini. Spoznali so spletne jezikovne portale, ki jih lahko uporabljajo pri pouku slovenščine, razpravljali o pogostih slovničnih in pravopisnih vprašanjih ter se seznanili z novostmi v slovenskem literarnem prostoru. Izvedeli so tudi, na kakšne načine lahko svojim učencem približajo kulturno dediščino Slovenije ter se udeležili Kulturnega bazarja v Cankarjevem domu. Nekaj udeleženk izobraževanja sem povprašala, kakšno je njihovo življenje in delo v slovenskih skupnostih.

učenje slo

Vera Hrga je prava veteranka med učiteljicami, v Splitu, kjer živi že tri desetletja, slovenščino poučuje kar 23 let. Bodočega moža je spoznala v Ljubljani in ker si je vedno želela živeti v Dalmaciji, so se ji s selitvijo uresničile sanje. Vera je opravila pravo pionirsko delo, saj je na Hrvaškem prva začela poučevati slovenščino. Meni, da je znanje jezika temelj obstoja manjšine ali skupine zunaj meja matične države. Pohvalila je skrb hrvaške države za slovensko skupnost in poudarila, da ji to vračajo s kulturnim delovanjem in drugimi prispevki, ki bogatijo njeno večkulturno družbo. »Slovenci na Hrvaškem smo priznani in cenjeni,« pravi.  Vera Hrga je gonilna sila Slovenskega kulturnega društva Triglav in urednica časopisa Planika. Pravi, da je vsaka nova številka časopisa kot njen otrok in najlepša. Z bolj dejavnimi člani  društva organizira kulturne dogodke in je tudi sicer aktivna na kulturnem področju. Trenutno pa jo najbolj razveseljuje skupina 25 otrok pri dopolnilnem pouku slovenščine, ki so že tri leta zelo prizadevni pri učenju jezika ter spoznavanju slovenske kulture in običajev. Meni, da je to dober temelj za obstoj društva in slovensko skupnost na tem območju. 

učenje slo

Martina Tomšič Kramberger je šesto leto učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Nemčiji, v Severnem Porenju-Vestfaliji, vsak dan se vozi v drug kraj. Zadnjih pet let živi v Düsseldorfu, kjer so se ji pridružili tudi ostali člani družine. Kot pravi, je »podedovala« predvsem odrasle učence in nekaj otrok, vendar se v zadnjem času tako število otrok kot mladostnikov pri dopolnilnem pouku povečuje. V tej pokrajini je sicer do pred kratkim otroke poučeval učitelj, ki ga je financirala nemška država. Martina meni, da je v Severnem Porenju-Vestfaliji precej več Slovencev in njihovih potomcev, kot je mogoče oceniti glede na njihovo udeležbo na različnih praznovanjih, pri dopolnilnem pouku ali slovenskih mašah. Nekaj trdnih slovenskih družin svoje otroke in vnuke že od začetka pošilja k pouku, po drugi strani pa je zanimivo, da se ji javljajo tudi odrasli potomci ekonomskih migrantov iz 60. let prejšnjega stoletja, ki jih starši niso naučili slovensko. Včasih so namreč v nemških šolah slovenskim staršem svetovali, naj tudi doma govorijo nemško, če si želijo, da bodo otroci uspešni pri pouku. Mnogi so menili, da bo tako najbolje, so pa svojim otrokom, ki bi se zdaj radi naučili slovenščine, očitno vendar dali nekaj slovenskega. Kot še pove Martina Tomšič Kramberger, se pri svojem delu srečuje z veliko jezikovno, starostno in poklicno pestrostjo, zato v razredih veliko delajo po skupinah. Vedno poišče tudi temo, pri kateri lahko sodelujejo vsi, v veliko pomoč pa so ji tudi učna gradiva. Pri delu jo zelo podpira tudi mož, ki tudi sam prevzema neformalne prostovoljne dejavnosti v slovenskih društvih.    

učenje slo

Danica Novosel poučuje na Nizozemskem, v Haagu in na evropski šoli v Bergnu. Kot mi je z veseljem povedala, se število njenih učencev povečuje. V Haagu ima že 23 otrok in od 10 do 12 odraslih, kar je skoraj še enkrat več kot lansko leto. Na Nizozemsko se namreč priseljuje vedno več mladih slovenskih družin, saj se starši zaposlijo v mednarodnih organizacijah ali na agencijah Evropske komisije. Ker se nameravajo po koncu mandata vrniti v Slovenijo in otroke vključiti v slovenski šolski sistem, je zanje zelo pomembno, da ohranjajo znanje jezika. Nekaj otrok pri dopolnilnem pouku slovenščine je tudi iz mešanih zakonov, kjer doma govorijo nizozemsko. Zelo zanimive so zgodbe Daničinih odraslih učencev. V prvi skupini so Nizozemci, poročeni s Slovenkami, ki se učijo slovensko, da bi lažje razumeli svoje otroke. V naslednji, manjši, so Nizozemci, ki imajo korenine v Sloveniji in se želijo povezati z domovino prednikov, v tretji pa tisti, ki so se rodili v mešanih zakonih, v katerih so govorili nizozemsko. Ko so odraščali, namreč ni bilo možnosti za učenje slovenščine. Danica Novosel z družino živi na Nizozemskem zadnjih osem let, slovenščino poučuje štiri leta. Njen mož dela v mednarodni organizaciji, sin pa obiskuje evropsko šolo.

učenje slo

Anja Dobrovc je ena od treh učiteljic dopolnilnega pouka slovenščine v Švici. Poučuje v kantonih Bern, Basel-Landt, Basel-Stadt in Aargau in je tako tudi veliko na poti. Ker je javni prevoz v Švici odlično organiziran, se najpogosteje vozi z vlaki. Tam je že deveto leto, ustvarila si je svoje življenje in si želi, da bi tako ostalo še nekaj časa. V državi se odlično počuti, saj dobro sodeluje tako z udeleženci pouka kot s slovenskimi društvi. Poučuje otroke od tretjega leta starosti naprej, osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Nekateri so se priselili v zadnjem času, nekateri pa sodijo v drugo ali tretjo generacijo švicarskih Slovencev. Njene skupine so tako zelo raznolike, poučevanje pa toliko bolj zanimivo in pestro. Število udeležencev dopolnilnega pouka slovenščine sicer niha od kantona do kantona, vendar se, gledano v celoti, vztrajno povečuje.  Kot pripoveduje Anja, se člani slovenske skupnosti v Švici, podobno kot v drugih evropskih državah, srečujejo v kulturnih društvih, pri dopolnilnem pouku slovenščine in pri mašah v Slovenski katoliški misiji. Stike s Slovenijo negujejo in jo pogosto obiskujejo. »Svoje učence tudi spodbujam, da se v domovini udeležujejo poletnih tečajev slovenščine, ali se v času švicarskih šolskih počitnic pri pouku pridružijo slovenskim šolarjem,« pravi Anja. V zadnjih letih se je iz Slovenije priselilo tudi precej mladih, ki ne iščejo stika z društvi in se srečujejo zgolj zasebno.

učenje slo

Ddr. Mira Delavec Touhami ima dopolnilni pouk slovenščine v več nemških mestih, kjer živijo naši rojaki, v Mannheimu, Wormsu, Karlsruheju, Pfullingenu, Reutlingenu in Schwenningenu. Tako je od ponedeljka do sobote zvečer bolj ali manj na delu in na poti, na teden prevozi 2000 kilometrov. Mira je slovenščino najprej poučevala v Sloveniji, potem pa si je želela novih izzivov in širjenja obzorij. Pravi, da je zelo hvaležna za izkušnjo učenja v tujini, saj se je v šestih letih od slovenskih izseljencev veliko naučila o tem, kaj pomeni imeti svojo domovino in jezik. Poučuje otroke in odrasle. Ponekod so skupine ločene, ponekod pa mešane, zato je pouk izredno razgiban in zahteva veliko priprav. Kot še pove, se interes za učenje slovenščine povečuje, tudi zavest o pripadnosti domovini je med Slovenci zunaj meja domovine močno prisotna. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Zavodu za šolstvo ter Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so zelo hvaležni, da jim omogočajo različne programe izobraževanja in povezovanja z domovino. Tudi ddr. Mira Delavec Touhami v Nemčiji živi z možem in sinom, čeprav se zaradi številnih obveznosti pogosto srečujejo le zjutraj in zvečer. Vendar jih bogate življenjske izkušnje gradijo. Za konec pa doda, da si slovenski izseljenci želijo, da bi bili tudi rojaki v domovini ponosni na svojo kulturo in jezik, da bi ju ohranili za svoje potomce, se bolj zavedali veličine lepote narave v Sloveniji ter bili bolj hvaležni za vse, kar imamo.     

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek