Bertu Pribcu ob 80-letnici življenja

To Bert Pribac on his 80th Jubilee

Objavljeno dne/Published on: 07.02.2013
Avtor članka/Article Author: Peter Kovačič Peršin

Sredi januarja je Bert Pribac, velik podpornik Slovenske izseljenske matice in sodelavec Rodne grude, v rodnih Srgaših v Slovenski Istri praznoval svoj visoki življenjski jubilej, 80. obletnico življenja. Matica se mu je s priznanjem oddolžila za njegovo delo med zdomskimi Slovenci, za njegov prispevek k slovenski kulturi in njenem uveljavljanju v svetu ter njegovo sodelovanje s SIM. Domačini pa so ga počastili s koncertom Šavrinskih godcev in mu tako izkazali spoštovanje ter zahvalo za zvestobo domači grudi. Bert je ganjen priznal: „To je najlepše darilo za moj praznik.“

In mid-January Bert Pribac, a great supporter of Slovenian Emigrant Association (SIM) and a collaborator of Rodna gruda, celebrated his recpectful jubilee - 80th birthday in his native Srgaši in Slovenian Istria. Association gave him an accolade to honour his work among Slovenian immigrants, his contribution to the Slovenian culture and its recognition in the world, and his collaboration with SIM. The locals honoured him with a concert of Šavrinski godci and thus showed respect and gratitude for his loyalty to his homeland. Bert who was evidently touched said: “This is the best jubilee gift ever.”

Pribac je bil rojen leta 1933 v Istri. Po osvoboditvi domovine je že kot dijak slovenske koprske gimnazije opravljal novinarsko delo pri lokalnih časopisih. V študentskih letih na Univerzi v Ljubljani pa se je uveljavil tudi kot pesnik. Zaradi pritiskov tajne policije je z družino pobegnil v tujino. V Avstraliji je dokončal študij bibliotekarstva in bil nazadnje zaposlen v nacionalni knjižnici v Canberri, kjer je bil tudi urednik avstralske medicinske enciklopedije. Ves čas svojega zdomstva je deloval v slovenskih društvih, 15 let vodil slovenski radijski program v Canberri, pisal v zdomske časnike in promoviral slovensko kulturo v avstralskih medijih. V času osamosvajanja Slovenije si je pri avstralskih oblasteh prizadeval za priznanje naše države in se kot publicist angažiral v tujini in domovini. V zdomstvu se je uveljavil tudi kot pesnik in izdal dve pesniški zbirki, Bronasti tolkač (1962) in V kljunu golobice (1973). Literarna stroka ga uvršča med najvidnejše književne ustvarjalce slovenske diaspore.

Pesnik, prevajalec, poznavalec razmejitvenih vprašanj

Po vrnitvi v domovino leta 2004 se je posvetil predvsem literarnemu in prevajalskemu delu. Izdal je pesniške zbirke Prozorni ljudje (1991), Poljubi me, Koštabona (2003), Vonj po jasminu (2008), Podobe zlodjev in svetnikov. Ob slovenskih ideoloških razprtijah je ponudil svoj pogled na naš medvojni konflikt in podal svoje videnje slovenske sprave v knjigi Slovenske spravne motnje (2002). Spomine na svojo zdomsko odisejado je objavil v zbirki esejev Tam daleč pod južnim križem leta 2010, istega leta pa tudi razpravo o razmejitvenih vprašanjih  med Slovenijo in Hrvaško v Istri pod naslovom Piranski zaliv je piranski. Problematiko te razmejitve je spoznal že kot študent, ko je bil v povojnih letih prevajalec v razmejitveni komisiji med Jugoslavijo in Slovenijo. Vedno se je zavzemal za priznanje slovenske identitete v Istri, zato se je ob študiji o piranskem zalivu lotil tudi pisanja razprave o Šavrinih in Slovenski Istri. Želimo mu, da bi to svoje delo, ki je pomembno za našo narodno zgodovino, uspešno zaključil.

Bert Pribac se je uveljavil tudi kot prevajalec. V Avstraliji je prevajal slovensko književnost v angleščino. Po vrnitvi v domovino pa je slovensko kulturo obogatil z izborom aboriginske poezije Konec sanjske dobe (2003) To ni bil le prvi prevod poezije avstralskih staroselcev v naš jezik, pač pa prva antologija njihovega pesništva nasploh. Poslovenil je tudi več avstralskih pesnikov in jih izdal v knjigah: Vesolje okrog kuščarja, iz avstralske poezije 20. stoletja (2003), Zajemalka časa (2005). V sodelovanju z Davidom Brooksom je prevedel in pri ugledni angleški založbi Salt izdal prevod pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat (2008) ter tako pripomogel k uveljavitvi našega pesnika v svetovnih literarnih okoljih, saj je prevod skupaj z Brooksovo študijo doživel odličen sprejem v vsem angleško govorečem svetu.

Odlikovanje predsednika kot priznanje slovenskemu istrskemu človeku

Za njegovo delo med zdomskimi Slovenci, za uveljavljanje slovenske kulture v svetu, za njegovo literarno in domoljubno delo v domovini ga je 10. septembra 2012 takratni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk odlikoval z redom zasluge za narod, ki mu ga je izročil v Veliki kristalni dvorani Predsedniške palače v Ljubljani. To odlikovanje je Pribac sprejel tudi kot priznanje slovenskemu istrskemu človeku, ki je bil v naši narodni zgodovini nekako prezrt.

Ob koncu enega svojih življenjepisov je napisal misel, ki izraža njegovo neomajno zvestobo slovenstvu in domovini. “Nikoli nisem pozabil besed profesorja Bratine, ko me je reševal iz krempljev Udbe: Domovina je kot mati, moraš ji odpustiti tudi, kadar je slaba do tebe, kajti pride dan, ko ti prizna svojo zmoto in te spet sprejme v svoje naročje.” To spoznanje nam izroča kot svoje napotilo k naši narodni spravi.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek