Barva vlade ne sme vplivati na odnos do rojakov zunaj Slovenije!

The color of the government must not affect the relationship with compatriots outside Slovenia!

Objavljeno dne/Published on: 07.06.2013
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen, foto: arhiv USZS, B. M. K.

Dr. Boris Jesih je bil v vladi Alenke Bratušek vnovič imenovan na položaj državnega sekretarja na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potem ko je pri vodenju Urada v letih 2008 do 2011 pomagal že tedanjemu ministru dr. Boštjanu Žekšu. Dr. Jesih velja za zelo dobrega poznavalca manjšinske problematike, posebej med Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Vnovično imenovanje je, kot pravi, sprejel z zelo dobrimi občutki, delo pa, tako kot že v vladi Boruta Pahorja, opravlja z velikim veseljem in zavzetostjo. Za navidez strogim in nepopustljivim pogledom dr. Jesih v pogovoru razkriva čutečo dušo in veliko naklonjenost našim rojakom v zamejstvu in po svetu.

Boris Jesih was again appointed the state secretary of the Office for Slovenians Abroad by Alenka Bratušek's government, after helping the ex-minister Boštjan Žekš in 2008 and 2011. He has the reputation for being an expert in minority issues, especially among Slovenians in the Austrian parts of Styria and Carinthia. He says that he is happy about the reappointment and that he enjoys working just as much as he did in Borut Pahor's government. Despite the stern and uncompromising look in his eyes a chat with Jesih reveals his sentient spirit and great dedication to our compatriots abroad.

Katere izkušnje in spoznanja ste pridobili pri delu na Uradu ministra Žekša in jih boste lahko učinkovito uporabili v novem mandatu?

Glede na to, da sem prvič na ta položaj, torej tudi v operativno politično delo, prišel kot novinec, sem se moral veliko naučiti, predvsem s področja tako imenovane  prakseologije, to je s področja funkcioniranja države in državnih organov. Tokrat mi je bilo to prihranjeno. Kar zadeva vsebino, pa so bile izkušnje, ki sem jih pridobil prvič, le dopolnilo tistemu, kar sem sicer vse življenje počel, to je ukvarjanju z manjšinami.  Eno z drugim mi je torej omogočilo, da danes to delo precej lažje opravljam.  

Kako razburkano notranjepolitično dogajanje odmeva med našimi rojaki? Gotovo ste bili deležni številnih odzivov…

Rojaki, ne samo v zamejstvu, ampak tudi po svetu, so vedno zaskrbljeni, kadar je Slovenija v težavah. To se je dogajalo v času osamosvajanja Slovenije in se dogaja tudi zdaj, ko se srečujemo z gospodarsko in politično krizo. Velikokrat slišim od njih, da jim največjo podporo pomeni, da je Slovenija uspešna, moderna, demokratična država. To na nek način tudi njim vliva samozavest in jim, kot pravijo, lajša uveljavljanje pravic v vsakdanjem življenju. Lahko rečemo, da so zelo senzibilni, kar zadeva politično dogajanje v Sloveniji. Narobe pa je, da nekateri – to ne velja za večino - pričakujejo, da bo sprememba barve vlade v Sloveniji za ene ali druge ugodnejša. Mislim, da barva vlade v Sloveniji ne sme vplivati na odnos do Slovencev, ki živijo zunaj njenih meja. Prav tako je zgrešeno, če Slovenci, ki živijo zunaj meja matične države, pričakujejo, da bodo s spremembo barve vlade deležni boljšega ali privilegiranega položaja v odnosu do Slovenije.

Katere ključne spremembe v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu opažate v času od svojega prejšnjega mandata?

Nekaj sprememb je opaziti. Tako se na področju zamejstva nadaljuje trend, ki smo ga opazili že v Žekševem mandatu, namreč, da se vzdušje v okolju, v katerem živijo zamejski Slovenci, izboljšuje, da prihaja do napredka tudi glede zaščite. Seveda bi si želeli, da bi je bilo več, ampak vseeno mislim, da je trend pozitiven. Kar pa zadeva izseljenstvo, se bomo morali zelo kmalu še bolj intenzivno kot doslej začeti ukvarjati z najnovejšo kategorijo slovenskega izseljenstva,  to je z ljudmi, ki danes zaradi gospodarske krize, nezmožnosti pridobitve zaposlitve v Sloveniji iščejo službo v tujini. To bo zagotovo ena izmed prednostnih nalog Urada.  Prav tako bomo morali okrepiti stike s Slovenci iz zamejstva in sveta na vseh področjih, tako na gospodarskem kot tudi kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem… Tretja stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, je, da se je treba tako v zamejstvu kot tudi v izseljenstvu prilagoditi zamenjavi generacij: ljudje, ki so bili zadnja desetletja v vrhu manjšinskih in drugih organizacij, bodo verjetno počasi prepustili svoje naloge mlajšim generacijam.

Delna rešitev krajevnih napisov na južnem Koroškem je bila sicer velik korak naprej, a še vedno zgolj kompromis. Kakšne dogodke v zvezi  Avstrijsko državno pogodbo pričakujete?

Mislim, da kakih posebnih dogodkov samo v zvezi z ADP ne bo, čeprav je zmeraj odprta dilema o notifikaciji. Mislim, da je treba preiti v naslednjo fazo, ki je na žalost nekoliko zastala, to je uresničevanje dogovorov ob sprejetju omenjenega kompromisa. Gre za to, da se na področju manjšinskega varstva izvedejo neke reforme, ki bodo po volji manjšine, in se pač uresničijo zadeve, zapisane v memorandumu, ki je bil takrat sprejet. Lahko rečemo, da nam sprememba oblasti na Koroškem po zadnjih deželnozborskih volitvah vsaj na začetku vliva precej optimizma, saj  je novi deželni glavar napovedal, da se bo tem stvarem posvetil v največji možni meri.

Ko sva že pri zamejstvu, ali se dialog s Furlanijo Julijsko krajino in Madžarsko, ki je bil vzpostavljen v vašem prejšnjem mandatu, uspešno nadaljuje?

Žal je dialog s Furlanijo, vsaj na ravni Mešane komisije, ki je delovala v prejšnjem mandatu, v zadnjem letu zamrl. A tudi tam so bile volitve, ki so prinesle novo upravo in upam, da bomo z njo na ravni države hitro vzpostavili konkretne stike in izpostavili tudi probleme slovenske manjšine. Dialog z Madžarsko, vsaj tisti, ki je na ravni Mešane komisije za spremljanje sporazuma o manjšinah, se je nadaljeval. Po lanskem zasedanju je tudi tam  opaziti  manjši napredek, čeprav je še vedno veliko več odprtih vprašanj, kar zadeva Slovence na Madžarskem, kot Slovence, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini.

V slovenski javnosti se o manjšinah marsikdaj govori zgolj na pamet, pavšalno, pravi problemi pa so bolj ali manj potisnjeni v ozadje. Vaš komentar?

To je res, manjšinsko problematiko v javnosti včasih res obravnavamo preveč romantično, češ, »ubogi manjšinci, treba jim je pomagati…« To drži, čeprav mislim, da niso ravno ubogi. Pomagajo si najlaže sami, mi pa jim pri tem nudimo oporo, da pač lažje dosegajo svoje cilje, ohranjajo svojo identiteto, jezik, kulturo in še kaj drugega. Ampak to je pač proces, sprememb ne moremo pričakovati od danes na jutri. Za to smo odgovorni vsi, ki delamo v politiki, ki smo v državni upravi, kot tudi mediji. Mislim, da bi si želeli več informacij o manjšinah, ampak ne samo negativnih, kadar se zgodi kaj, kar ni prav, ampak tudi vsakodnevnih, ki so pozitivne, opisujejo dosežke manjšin…   

    Število slovenskih društev po svetu upada. Čemu to pripisujete in kako je po vašem     mnenju mogoče zaustaviti ta trend?

Število društev po eni strani upada, po drugi verjetno nastajajo nova, stanje je treba podrobno analizirati. Če tokrat pustimo zamejstvo ob robu, ugotavljamo, da so generacije, ki so šle na primer v zdomstvo, dosegle določeno starost; nekateri so se vrnili, prišlo je tudi do asimilacije, zato mislim, da ni nujno obrniti trenda, temveč moramo pomagati, da se te organizacije in društva organizirajo na tak način, ki bo ustrezal potrebam Slovencev, ki živijo zunaj Slovenije, tako v izseljenstvu in zdomstvu kot tudi v sodobnem zdomstvu, o katerem  sva govorila že na začetku.  

Zanimanje za slovenski jezik od osamosvojitve naprej močno narašča. Ljudje se v sobotne šole slovenskega jezika brez omahovanja vozijo stotine kilometrov daleč. Učitelje v tujino sicer napotuje ministrstvo za šolstvo, kaj pa lahko za promocijo učenja slovenščine stori Urad?

Urad k temu prispeva že vseskozi. Organiziramo, na primer, seminarje za učitelje, spodbujamo uvajanje učenja slovenskega jezika na področjih, kjer  tega do sedaj ni bilo… Izredno pozitiven primer je  na primer Varaždinska županija, kjer se v tem šolskem letu kar 300 otrok uči slovenščine. Sodelujemo tudi pri izmenjavi otrok, saj je po mojem mnenju nadvse pomembno, da imajo tisti, ki so deležni izobraževanja tudi v slovenskem jeziku, čim več  živega stika s slovenskim okoljem. Možnosti je kar nekaj, smo pa finančno omejeni, tako da to ni zmeraj preprosto, a ravno s tem, ko bodo države, v katerih živijo Slovenci v zamejstvu, prevzele večji del svoje odgovornosti, se bo sprostilo več manevrskega prostora, da bomo lažje spodbujali tovrstne aktivnosti.  

V zadnjih letih se – tudi zaradi gospodarske krize – v tujino izseljuje vse več mladih. To samo po sebi ne bi bilo zaskrbljujoče, če bi se v svetu izobraženi strokovnjaki in znanstveniki vračali domov, a se to dogaja le izjemoma. Kaj bi morali storiti, da bi bodisi zaustavili t. i. odliv možganov na eni in vračanje mladih domov na drugi strani?

Da bi jih pridobili nazaj, se mora verjetno spremeniti gospodarska situacija, a tudi človek… To je težko dosegljivo. Nekateri se vrnejo iz različnih razlogov. Tisti pač, ki imajo boljše pogoje za doseganje kariere,  za uresničitev svojih ciljev na raziskovalnem področju, se verjetno ne bodo tako enostavno vrnili. Slovenija pač ni dovolj velika država, da bi vse te, ki so si našli službo v svetu, pritegnila nazaj, da bi delali in bili zaposleni na slovenskih univerzah in inštitutih. Mislim, da je treba narediti nekaj drugega. V obdobju mandata ministra Žekša smo začeli razvijati strategijo povezovanja s slovenskimi znanstveniki. Žal je to v zadnjem letu zamrlo, vendar bomo skušali to strategijo obuditi in videti, kaj je na tem področju mogoče narediti. Gre za to, da je treba vse te ljudi, ki jih že imamo ali jih še bomo evidentirali kot vrhunske strokovnjake na različnih uglednih inštitutih in univerzah po svetu, na nek način povezati in jim omogočiti oziroma jih pozvati, naj se povezujejo s Slovenijo, slovensko znanostjo, sprejemajo slovenske študente in doktorande, da občasno prihajajo tudi predavat v Slovenijo. Zelo naivno pa je po mojem mnenju pričakovati, da bomo lahko v Sloveniji v kratkem vzpostavili take razmere, da bi se vsi ali vsaj večina teh ljudi vrnila. Gre navsezadnje tudi za materialne in druge okvire.  

Tudi gospodarsko sodelovanje je eno izmed področij, ki bi ga lahko še bolj okrepili in razvili. Po svetu namreč živi veliko uspešnih Slovencev, podjetnikov in gospodarstvenikov, katerih izkušnje in znanje bi bili za Slovenijo nadvse dragoceni. Kako bi jih bilo mogoče povezati z matično državo?

Pred časom, že v Pahorjevi vladi, smo sprejeli strategijo povezovanja. Mislim, da je treba na tem delati. Gospodarstvo je zelo občutljivo področje in samo dejstvo, da je nekdo uspešen slovenski gospodarstvenik v tujini, še ni povod, da bo posloval s Slovenijo, vlagal vanjo… S temi ljudmi se moramo povezati in predstaviti možnosti… Ob enakih ali boljših pogojih kot z drugimi državami bodo seveda raje sodelovali s Slovenijo! Poznamo več takih primerov. Mislim pa, da je to ena od stvari, ki jih res še premalo izkoriščamo.

Kako bo glede na varčevalne ukrepe potekalo oziroma poteka financiranje manjšin?

Zaenkrat varčevalni ukrepi ne vplivajo bistveno na financiranje manjšin, ki se izvaja prek USZS. Res pa je, da tako kot na drugih področjih skrbimo za boljšo racionalnost kot v preteklosti. Tudi v bodoče bo treba razmišljati o sinergijah, o tem, da se bodo pač financirale tiste dejavnosti, projekti, ki so res nujno potrebni, so vitalnega pomena za delovanje in obstoj slovenskih manjšin v zamejstvu in svetu.  

USZS se je v maju  preselil v prostore na Erjavčevi cesti v Ljubljani. Zakaj in kako bo to vplivalo na njegovo delo?

Na delo Urada to ne bo bistveno vplivalo. Selimo se v enaki sestavi, znebili pa se bomo dela stroškov, saj smo bili na dosedanji lokaciji, na Komenskega ulici v Ljubljani, podnajemniki, zdaj pa bomo v hiši, ki je vladna last.

Vaša zaključna misel Slovencem v zamejstvu in po svetu?

Mislim, da je treba pozitivno gledati na bodočnost v Sloveniji. Če bomo optimistični in stopili skupaj, bo Slovenija izšla iz težav in bodo tudi rojaki po svetu lažje živeli in delovali naprej in se morda tudi vračali.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek