Legenda radijske besede v Buenos Airesu

Radio Legend of Buenos Aires

Objavljeno dne/Published on: 07.06.2013
Avtor članka/Article Author: mag. Darja Zorko Mencin, foto: arhiv A. G.

Axel Govednik je potomec Slovencev, ki s svojim žametnim glasom vodi ugledne radijske oddaje na Radiu Amerika, enem izmed desetih najbolj poslušanih radiev v Buenos Airesu. Še več, uresničile so se mu dolgoletne sanje, saj kot radijski voditelj predstavlja številne argentinske umetnike, uveljavljene profesorje, direktorje umetniških in kulturnih ustanov in imenitne pisatelje. Ima status državnega reporterja in je direktor uradnega konservatorija Puesta en Escena v Buenos Airesu. Star je 49 let, ima argentinsko državljansko, je poročen in ponosen oče dveh hčera. Pravzaprav lahko rečem, da je legenda med radijskimi voditelji, saj to delo opravlja z veliko zavzetostjo že več kot petintrideset let.

Axel Govednik is a Slovenian descendant, who with his velvety voice hosts reputable radio shows on Radio Amerika, one of the top ten most listened to radio stations in Buenos Aires, Argentina. Moreover, he has fulfilled his dream to represent countless Argentine artists, established teachers, directors of art and cultural institutions and great writers. He has the status of a state reporter and is the director of the official conservatory Puesta en Escena in Buenos Aires. He is 49 years old, an Argentine citizen, married and a proud father of two daughters. I can say that he is a true legend among radio speakers because he has been doing his work with great enthusiasm for over 35 years.

Sogovornika preseneti z bogatim besednim zakladom, hudomušnim načinom izražanja, predvsem pa velja za izjemnega ljubitelja argentinske umetnosti, komunikacije, glasbe in kulture. Občutljiv je na svoje korenine in zgodovino svojih prednikov.

Ponosen na možnost, da preko radia spodbuja različne vrste umetnosti in kulturo, je prepričan, da je radio tisti medij in prostor, ki spodbuja različne aktivnosti mladih, ki nimajo nobenih drugih sredstev za promocijo svojega ustvarjanja.

Otroštvo

 V majhnem mestu Oncativo v provinci Córdoba je preživel otroštvo. Kot se spominja, je bila hiša vedno polna ljudi zaradi izjemnih kuharskih sposobnosti mame. Bili so v stiku z umetnostjo, oče je namreč igral v mestnem gledališču. Radijski mikrofon ga spremlja že od mladih nog, ker je imel oče radio z imenom LRO Radio Oncativo. Tam je Axel začel uresničevati svojo radijsko pot, nekaj let pozneje je bil imenovan za direktorja programa, ki je potekal 24 ur. Pri 22 letih je odšel v prestolnico Buenos Aires, kjer je študiral gledališče. Pozneje je študiral na oddelku za komunikacije in medije na znani nacionalni univerzi San Martin in z diplomo pridobil naziv »veljavnost radijske drame«. Po končanem študiju je nabiral radijsko kilometrino in delal v različnih medijih v prestolnici Argentine.

Glede na to, da je Axel izjemno odprta osebnost, se ves čas dodatno usposablja na Inštitutu za novinarstvo, še posebej ga zanimata radijska kreativnost in rokopis.

Bogastvo radijskih postaj

 Argentina je država z vrhunsko radijsko zgodovino, od poznih 20-ih let do danes, kar je razvidno v predlogih različnih postaj in vsebinski iznajdljivosti. Axel je zaposlen na Radiu Amerika AM 1190, eni od desetih večjih radijskih postaj v Buenos Airesu. Imajo veliko število zvestih poslušalcev, ki želijo različne informacije in jih zato skrbno spremljajo in preverjajo. Alex pripoveduje: »Ko sem začel z oddajami z naslovom 'Nobleza Obliga', sem menil, da je treba ustvariti kulturni prostor, kjer smo izmenjali aktualne teme s kulturnega in umetniškega prostora. Različne umetnostne zvrsti je treba razširiti v vsej svoji razsežnosti in zamisel je bila ustvariti kakovostni program. Jaz absolutno verjamem v občutljivost poslušalcev, ki spremljajo naš program. Naredil sem različne segmente v oddaji, vključno z obliko bara 'zadnja kava', kjer različni ustvarjalci na kulturnem, družbenem, znanstvenem področju razvijajo svoje ideje za ozaveščanje.« Poudarja, da je največji izziv vsakega radijskega voditelja v kakovosti sporočila in vsebini bogate produkcije, saj se zavedajo, kolikšna je oddajna moč informacij.

Vloga radia na področju kulture

 Po Axlovem prepričanju je pri prenosu in izmenjavi kulture pomemben dejavnik sodelovanje ljudi med različnimi državami, kar pomeni spoznati te kulturne značilnosti in umetniška stvaritve. Priznava, da uživa ob predvajanju glasbenih zvrsti in pesmi, ki govorijo o krajih in situacijah. Govednik poudarja, da radio pojmuje kot čudovit odprt prostor za združevanje ljudi in koristno izmenjavo. Poslušalci lahko uživajo ob najrazličnejših glasbenih zvrsteh, kot so tango, folklora, rock, jazz, blues, pop... Redno predvajajo pogovore, preko katerih  posreduje zgodbe in like pisateljev, kiparjev, plesalcev in igralcev. Poudarja, da se pogosto sprašuje, kaj narediti za zanimivo in bogato produkcijo.

Slovenske korenine

Axel je izjemno ponosen na svojega dedka, ki je bil Slovenec. Po prihodu v Argentino je spoznal ženo, se poročil in imel tri otroke. Umrl je v starosti 86 let. Svojo domovino je ljubil in veliko prispeval k delovanju slovenskih priseljencev v Argentini, saj je imel pomembno vlogo, med drugim je bil ustanovitelj Slovenskega društva. Ena izmed nalog je bila urejanje dokumentacije v zvezi s potovanji in delovnimi dovoljenji v Argentini in urejanje podatkov o zemljiščih. Bil je podpredsednik in generalni konzul Slovenije v Cordobi. Kot zanimivost pove, da je bila pisarna v tistem času okrašena s sliko maršala Tita. Ded je bil ves čas zelo povezan z domovino in izvajal različne aktivnosti. Ob potresu v Črni gori, na primer, je organiziral zbiranje oblačil in hrane. Rojen je bil v Semiču. Axel z navdušenjem pripoveduje, da je bil dedek tista močna oseba, ki mu je na srce položila ljubezen do domovine in zemlje, ki jo je pustil, ko se je odločil za odhod v daljno deželo. Kot mlad fant je prišel v Argentino, s ciljem, da se zaposli in zgradi boljše življenje.

Odnos radijskega voditelja do Slovenije

Axel je na poseben način navezan na Slovenijo, odnos prihaja iz globoke ljubezni dedka do rojstnega kraja, pripadnosti lastnim koreninam in večnega hrepenenja družine po slovenskih lepotah. V poznejših letih je ded večkrat potoval v Slovenijo, ko se je vrnil, je Axlu pripovedoval  zanimive zgodbe in imena vseh družin, ki so ga prijazno prejele. Axel priznava, da to bile te zgodbe o dedovih obiskih tako pomembne, da je začel gojiti sanje, da bo nekoč tudi sam obiskal svoje prednike.

Doživetje prvega obiska Slovenije

Axel je imel vseskozi topel odnos z dedkom in je že od nekdaj želel vedeti, kje so njegove korenine. Občasna pisma, ki so prihajala od strica, so bila vzrok, da sta se z ženo v okviru potovanja po Evropi v letu 1999 odločila, da se ustavita tudi v Sloveniji. To enkratno doživetje Axel opisuje: »Predstavljajte si, kako je bilo razburljivo, da pridete do železniške postaje v mestu Semič z naslovom, napisanim na kosu papirja. Nisva poznala slovenskega jezika in prav tako nisva prejela nobenega odgovora na pismo. Spraševala sva lokalne ljudi, ki so poznali ime naše družine in takoj so nam po telefonu poklicali naše sorodnike. Zmenili smo se, da se dobimo v baru in tam smo se tudi prvič srečali.« Srečanje je bilo čudovito in presenetljivo, še posebej zato, ker so govorili različne jezike. Axel poudarja, da so razumeli drug drugega brez besed in veliko z ljubeznijo in zanj je bilo nepozabno obiskati člane družine in videti rojstni kraj njegovega dedka. Jasno je, da so se ob slovesu in poslovilnem objemu orosile oči. Hčere so se s pomočjo sodobne tehnologije, elektronske pošte in Facebooka, povezale s sorodniki. In to je bil povod, da so lani spet obiskali Slovenijo, spoznavali slovensko kulturo in vsakdanje življenje. Spletle so se močne vezi in Axel je prepričan, da bo Slovenijo še obiskal.

Primerjava Slovenije z Argentino

 Kraji v Sloveniji so ga prijetno presenetili, čudovita pokrajina in narava navdušili. Vedno je mislil, da njegov dedek province Cordoba ni izbral po naključju, saj je pokrajina v tej provinci z rekami in gorami zelo podobna slovenski. Presenetila ga je gostoljubnost ljudi, ki jih vabijo, naj pridejo nazaj.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek