Joe Valenčič – ponosen na svojo identiteto

Joe Valenčič – Proud of His Identity

Objavljeno dne/Published on: 01.08.2013
Avtor članka/Article Author: Edita Žugelj, foto: osebni arhiv J. V.

Predavatelj, zgodovinar, filmar, strokovnjak za odnose z javnostmi in raziskovalec življenja Slovencev na severnoameriški celini Joe Valenčič je eden vidnejših članov slovenske skupnosti v Clevelandu ter eden najbolj dejavnih. Ker pogosto prihaja tudi v Slovenijo, kjer ima veliko prijateljev, so njegove minute tu natančno določene in že vnaprej »razprodane«.

A lecturer, historian, moviemaker, PR expert and a researcher of the life of Slovenians in the North American continent Joe Valenčič is one of the most notable and active members of the Slovenian society in Cleveland. He visits often but due to having a lot of friends his minutes here are specified and sold out in advance.

Joejevi predniki so s Primorske, mama iz Jelšan, oče pa iz sosednjih Novokračin v občini Ilirska Bistrica. V ZDA so se priselili med obema svetovnima vojnama. Joe ima sestri Marjanco in Cilko, tudi slednja je zelo aktivna med Slovenci v Clevelandu – več let je imela radijsko oddajo, izdajala je slovensko glasbo na ploščah in vodila slovenski otroški pevski zbor. Kot pove Joe, so doma vedno govorili slovensko, v domačem narečju, seveda, a ko je bil še majhen, je odgovarjal v angleščini. Potem pa je bil pri petih letih vse poletje na počitnicah v Jelšanah in se skoraj čez noč  naučil slovenskega jezika. »Tisto poletje je imelo na moje zanimanje za vse slovensko zelo velik vpliv, še danes ga občutim in vsakič, ko sem v Sloveniji, se počutim kot petletnik,« v smehu pove Joe Valenčič. V domovini je tudi vesel kot otrok in se počuti privilegiranega, saj se spet sreča s prijatelji Slovenci, ki jih je spoznal med njihovimi obiski in gostovanji v ZDA – kulturniki, umetniki, podjetniki ipd. Ker skrbi za povezave med Slovenijo in ZDA pa tudi med ameriškimi Slovenci, zanj vedo skoraj vsi, če ga že osebno ne poznajo.

Vplivni ameriški Slovenci

S svojim raziskovanjem prisotnosti Slovencev v ZDA je Joe Valenčič izjemno pripomogel k našemu zavedanju o pomembnosti slovenske zapuščine, še posebej glasbe, na ameriških tleh. Na svojih predavanjih posreduje zanimive podatke o izjemnih prispevkih nekaterih slovenskih izseljencev v ameriški kulturi, na katere smo lahko Slovenci z obeh strani luže upravičeno ponosni. »Slovenci so začeli prihajati v Severno Ameriko že okrog leta 1870 in kjerkoli so živeli, so bili vplivni. Imeli smo slovenske guvernerje, trenutno je ena od njih Amy Klobuchar, guvernerka ameriške zvezne države Minnesota, znana sta tudi George Vojnovich in Tom Harkin, imamo že tri astronavte, gotovo poznate Sunito Williams, ki je po materi Slovenka … Čeprav smo majhen narod, se v ameriškem talilnem kotlu dobro znajdemo, izrazili smo še več dosežkov kot bi si lahko kdo predstavljal. Slovenci, ki so prišli v Ameriko, so uporabili vse, kar jim je ponujala: možnosti, tehnologijo, sredstva, optimizem in so lahko oblikovali novi, lepši svet, ne samo zase, ampak tudi za svoje otroke.«

Yankovičeve polke – prava stvar v pravem trenutku

V ZDA Slovence poznajo tudi po polki. Naziv ameriškega kralja polke ima prav sin slovenskega izseljenca Frank Yankovič, ki je bil izjemno priljubljen v 40-ih in 50-ih letih prejšnjega stoletja. Po II.svetovni vojni so si namreč Američani želeli razvedrila, vesele in preproste glasbe za ples in petje,Yankovičeve polke pa so bile prava stvar v pravem trenutku, pripoveduje Valenčič. Korenine njegove glasbe so, seveda, slovenske melodije, ki so jih ljudje pred sto in več leti prinesli v Ameriko. V New Yorku so že med I.svetovno vojno izdajali plošče s slovensko komercialno glasbo in iz tega se je razvila bogata glasbena kultura, ki je privabila tudi Američane. Naši glasbeniki so za osnovo vzeli domače pesmi, jih kasneje oblekli v angleška besedila in jim vdihnili še malo jazza, countryja ali klasične glasbe ter tako oblikovali nov, prikupen zvok, ki se je razširil po vsej Ameriki, pravi Joe. »Zanimivo je, da je imel Frank Yankovič že dve zlati plošči 15 let prej, preden je Frank Sinatra dobil svojo prvo. Tako priljubljen je bil!«

Sicer pa je prvo ploščo s slovensko glasbo v ZDA daljnega leta 1917 za Columbia Records posnela igralka Avgusta Danilova. Zanimivo je, da je tudi prva slovenska radijska oddaja nastala v Ameriki, pol leta pred začetkom slovenskega radia.

Zgodovinar, predavatelj in filmar

Joe Valenčič o svojih dognanjih v zvezi s pečatom, ki so ga Slovenci in slovenska kultura pustili v ZDA, tudi predava in snema dokumentarne filme. Z režiserjem Damjanom Kozoletom sta ustvarila dokumentarec o velikem slovenskem umetniku iz Devinščine pri Trstu Bogdanu Gromu, katerega umetnine krasijo številne pomembne stavbe v ZDA, v Sloveniji pa ga komaj poznamo. Z Dušanom Moravcem sta posnela odmeven Polka film, dokumentarec o slovenski glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki. Kot promotor slovenske kulture Valenčič ameriškim Slovencem predstavlja tudi slovensko filmografijo. Tako sta se med drugim spoznala z režiserjem Markom Naberšnikom, ki je svoj uspešni prvenec Petelinji zajtrk leta 2009 predstavil newyjorškemu občinstvu, za njegov zadnji film Šanghaj pa je Valenčič lektoriral angleške podnapise in film predstavil na letošnjem filmskem festivalu v Clevelandu.

Kot velik poznavalec glasbenega izročila slovenskih izseljencev na ameriških tleh je Joe Valenčič tudi eden od ustanoviteljev edinstvenega muzeja na svetu – clevelandskega muzeja Polka (Polka Museum). V njem hranijo bogato zbirko originalnih dokumentov o nastanku in razvoju tamkajšnje polke. Valenčič že desetletja sodeluje tudi s Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani, ki mu je pred leti podaril več kot 200 skoraj sto let starih gramofonskih plošč iz velike zbirke Polka muzeja, posnetih v ZDA.

Kot pravi Valenčič, nam zavedanje o pomembnem slovenskem vplivu v ameriški kulturi pomaga, da smo lahko ponosni na svojo identiteto. Ko o tem predava v Sloveniji, ne pozabi posebej poudariti, da je zgodovina ameriških Slovencev del naše skupne zgodovine. »Čeprav danes slovenski jezik v ZDA ni več tako prisoten kot nekoč, se še vedno čutimo Slovence in gojimo svojo identiteto skozi tradicijo, kulinariko, glasbo itn.« Joe je tudi ponosen na to, da se znajo tamkajšnji Slovenci dobro organizirati. Kot pravi, lahko vsak ustanovi pevski zbor, dramsko skupino ali kaj podobnega, veliko težje kot ustanoviti pa je vse to vzdrževati. »V ZDA imamo slovenske zbore, ki so stari skoraj sto let, pa še vedno delujejo, pa župnije, kulturne domove – samo v Clevelandu imamo osem slovenskih kulturnih domov, večinoma ustanovljenih med I.svetovno vojno. Ta 'pamet za vzdrževanje' me pri naših ljudeh res impresionira!« S pojavom svetovnega spleta, Facebooka ipd. se je povečalo tudi zanimanje mladih ameriških Slovencev za domovino svojih prednikov in stiki z njo. »Letalske karte so, na žalost, tako drage, da si jih mladi ne morejo privoščiti in obiskati Slovenije,« pravi Joe, »kar je škoda, saj, ko enkrat doživiš Slovenijo, si za vedno zaljubljen vanjo. Si pa lahko mladi z ene in druge strani luže vsaj po internetu izmenjujejo informacije o Sloveniji, fotografije, glasbo in tako vsaj virtualno uživajo v njej …«

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek