ŠTUDIJ V TUJINI PONUJA VEČJE MOŽNOSTI, A ZAHTEVA TUDI VEČ TRUDA

STUDYING ABROAD RAISES POSSIBILITIES BUT DEMANDS MORE EFFORT

Objavljeno dne/Published on: 12.04.2018
Avtor članka/Article Author: Tekst: Edita Žugelj Foto: E. Ž. In osebni arhiv

Prednosti študija v tujini so mednarodno okolje, širjenje socialne mreže, ki odpira nove možnosti za ustvarjanje in delo, širše obzorje, znanje tujih jezikov, večja samostojnost in samozavest … Če ima mlad človek s tako izkušnjo kasneje v življenju večje možnosti, pa je zelo odvisno od posameznika, menita mlada glasbenika, ki študirata na tujem, pianistka Tanja Činč ter kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Pogovarjali smo se pred njunim nastopom v ljubljanski Mestni hiši.

There are many advantages to studying abroad. Being in an internatonal environment, the student finds it easier to make new connections, and stumbles upon job opportunities faster. Additionally, they can broaden their horions, learn new languages, and become more independent or self-confident. However, according to pianist Tanja Činč and guitar player and composer Timotej Kosovinc, it depends on each individual whether such an experience will open up new possibilities later on in their life or not. We had the opportunity to talk to Činč and Kosovinc before their performance at the Ljubljana City Hall.

Zakaj sta se odločila, da študij v domovini nadgradita s študijem na tujem?

Tanja: Po končanem magistrskem študiju klavirja v razredu prof. Hinka Haasa na ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljujem specialistični študij klavirja v razredu prof. Rubena Dalibaltayana na Muzički akademiji v Zagrebu ter s svojim klavirskim triom Rêverie magistrski študij komorne glasbe v razredu prof. Chie Choua na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Študij v tujini se mi zdi za glasbenike izjemnega pomena, saj si tako razširimo obzorja in meje znanja, pridobimo nove ideje, spoznamo različna kulturna okolja, različne načine dela, pristope in metode ter širimo svojo socialno mrežo. Vsaka univerza ima svoje posebnosti in vsak profesor s svojim edinstvenim pristopom, znanjem ter razumevanjem glasbe in prenašanjem svojih idej odpre nova vrata v našem razumevanju glasbe. Za študij klavirja v Zagrebu sem se odločila zaradi izjemnega profesorja Rubena Dalibaltayana, s katerim sem imela čast delati in ustvarjati že na nekaj njegovih seminarjih ter tri mesece kot študentka na izmenjavi Erasmus. Tudi s profesorjem Chio Choujem sem imela čast nekajkrat sodelovati in njegov način dela nas je v triu tako navdušil, da smo se odločile študij vpisati pri njem. Obe univerzi imata zelo dobre pogoje in študijski sistem.

Tanja Timotej

Timotej: Ne bi mogel reči, da je študij v tujini nadgradnja študija v domovini. V Sloveniji imamo na glasbenem področju zelo dober izobraževalni sistem in tudi profesorji, ki predavajo na glasbenih šolah, konservatorijih ter akademiji so vrhunski. Študij v tujini je za nas bolj razširitev študija in povečanje možnosti za delo na glasbenem področju. Prinaša nam zelo pomembne izkušnje in znanstva. Če želimo ustvarjati na področju glasbe, je za nas izrednega pomena, da poznamo kar se da veliko različnih zvrsti, pristopov h glasbi in ljudi, ki se na različnih koncih sveta ukvarjajo z glasbo. To zelo bogati naše skladbe in izvedbe.

So med študijem doma in v tujini velike razlike in če, kakšne?

Tanja: Največja razlika med študijem pri nas in v tujini je ta, da je mreža študentov in profesorjev v tujini bolj razvejana. Tako lahko spoznamo različne pristope h glasbi in delu nasploh. Študentje prihajajo iz različnih okolij in kultur, prav tako profesorji. Predvsem v Avstriji, pa tudi na Hrvaškem, je za udejstvovanje študentov veliko možnosti in načinov. V Avstriji, na primer, razpisujejo za študente natečaje, avdicije, štipendije za študij ter financiranje mojstrskih tečajev in tekmovanj. Možnosti za koncertiranje so tudi pri nas, a so zaradi skromnejših finančnih sredstev in pomanjkanja mest omejene. V Avstriji je tudi kar nekaj družin, ki se zaradi ljubezni do glasbe in umetnosti odločijo za finančno pomoč mladim glasbenikom pri študiju.

Timotej: Na splošno bi si upal reči, da med študijem v Avstriji in Sloveniji ni posebno velikih razlik, nekatere pa so. Pri študiju glasbe je to najbolj odvisno od profesorjev, s katerimi ima študent individualni pouk. Ti pa so prav tako ljudje ter imajo svoje navade in posebnosti.

Tanja Timotej

Kaj pa način življenja, kako sta se prilagodila nanj?

Tanja: Način življenja se mi tako na Hrvaškem kot v Avstriji zdi zelo podoben našemu. Sicer pa o podrobnostih težko realno presodim, saj živim v Ljubljani in se na predavanja v Gradec in Zagreb vozim nekajkrat tedensko. Velikokrat sem v kraju študija nekaj dni, a stalnega prebivališča tam nimam. Kljub mednarodnemu značaju obeh univerz, posebno graške, se na novo okolje ni bilo težko prilagoditi.

Timotej: Način življenja na Dunaju se razlikuje od življenja v Ljubljani. Dunaj je velemesto – sicer eno manjših velemest, ampak dovolj veliko, da se lahko začuti velemestni utrip. To pa pomeni predvsem, da se vse dogaja precej hitro in je vsega zelo veliko. Na primer v glasbi: (skoraj) vsak dan je na voljo več koncertov (klasičnih, popularnih, narodnozabavnih ...), vsaj dva mjuzikla, dve operi in še kaj, česar verjetno niti ne vem. V mestu, kot je Dunaj, so kultura in kulturne prireditve zelo pomembne in predstavljajo vsakdanjik življenja ljudi. Če si zaželiš, da bi šel na koncert, se za to lahko zelo spontano odločiš približno uro pred začetkom koncerta in celo izbiraš, na katerega bi šel, saj je samo v enem večeru na voljo toliko različnih. Za nas glasbenike je taka možnost izbire pomembna dobrina, za katero smo lahko zelo hvaležni.

Imata v svojem novem okolju tudi stike z rojaki?

Tanja: Da, predvsem v Gradcu je veliko slovenskih študentov, največ s štajerskih koncev. Kar mi je na obeh univerzah všeč, je občutek mednarodnega okolja in hkrati domačnost, ki me preveva, saj je v tujini vedno zelo prijetno srečati ljudi iz domovine.

Timotej: Na Dunaju je kar veliko Slovencev in nekatere od njih redno srečujem ter z njimi sodelujem. V avstrijski prestolnici si lahko zelo povezan s Slovenci in Slovenijo, je pa to stvar izbire posameznika. Jaz sem vedno vesel, če lahko sodelujem s svojimi rojaki in sem na splošno odprt za vse umetniške ideje, nekateri pa tega enostavno ne želijo.

Nastopata tudi na tujem? Sta kdaj med nastopi srečala tudi slovenske izseljence?

t

Tanja: Da, veliko nastopam na tujem, tako solistično kot s svojim klavirskim triom Rêverie. Nastopala sem v Avstriji, Italiji, Angliji, Franciji, Nemčiji, Švici, na Madžarskem, Hrvaškem ter v Argentini. Na svoje koncerte ali koncerte tria sem velikokrat povabila ljudi tamkajšnje slovenske veleposlanike. V Franciji, Angliji in Argentini so se tudi udeležili koncertov. Pred kratkim sva s Timotejem nastopala na koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Veleposlaništva RS na Dunaju v Mozarthausu, tako da sva se tudi tam srečala s številnimi Slovenci. Stik s svojimi ljudmi v tujem okolju vedno ogreje srce.

Timotej: Nastopam na tujem in Slovence na svojih koncertih v Avstriji pogosto srečam, velikokrat pa celo nastopam z njimi. Slovenski in avstrijski prostor sta na mnogih področjih zelo povezana. Na svojih nastopih na Madžarskem in v Nemčiji pa nisem srečal nobenega Slovenca.

Kakšne so prednosti in slabosti življenja in študija v tujini na splošno? Ima mlad človek s tako izkušnjo kasneje v življenju večje možnosti?

Tanja: Prednosti študija v tujini so zagotovo mednarodno okolje in večje možnosti za mlade ustvarjalce. Težava majhnih držav in okolij je namreč v tem, da je prostih mest in priložnosti glede na število glasbenikov premalo. Prav tako ima, kot že omenjeno, vsaka univerza svoje posebnosti in svoj študijski sistem. Tako avstrijski kot hrvaški študijski sistem se od slovenskega razlikujeta v predmetih in organiziranosti študija. S širjenjem socialne mreže se nam odpirajo nove možnosti za ustvarjanje in delo. Sama sem mnenja, da študij v tujini ni nujno vstopnica za boljše možnosti v prihodnosti, zagotovo pa predstavlja vrata, ki jih lažje odpremo s svojo marljivostjo in prizadevnostjo. Zaradi večjega števila študentov je težje prodreti iz množice in se kot posameznik uveljaviti, saj je konkurenca toliko večja. V tujini se moraš, za razliko od domačega okolja, kjer te ljudje že poznajo, za svoje mesto in priznanje v družbi bolj truditi in boriti, saj imaš tam manjšo podporo in zaledje.

Tanja Timotej

Timotej: Prednost življenja v tujini je, da je človek nekje sam in ima čas popolnoma se predati študiju. Je pa to hkrati tudi slabost, saj smo ljudje družabna bitja ter začnemo slej ko prej pogrešati družino in prijatelje iz domačega okolja. Na srečo je Dunaj dovolj blizu, da se pogosto vračam domov, ne bi pa želel bivati in študirati še dlje od doma kot sem zdaj. Sicer med življenjem v Sloveniji in Avstriji ni tako zelo velikih razlik; razen nemščine, ki sem se je v dveh letih tako navadil, da o tem niti razmišljam ne več, je življenje zelo podobno. Bivanje in storitve so na splošno nekoliko dražje, že pri hrani pa nisem prepričan, če je sploh kakšna razlika v ceni. Ali ima mlad človek s tako izkušnjo kasneje v življenju večje možnosti, je zelo odvisno od posameznika. Zagotovo ima širše obzorje in, če nič drugega, znanje tujega jezika (v primeru nemščine je to lahko velika prednost, saj je nemški prostor v svetu glasbe zelo pomemben), večjo samostojnost in samozavest in boljše možnosti delovanja še kje drugje. Je pa tudi res, da se pri študiju v tujini skoraj vedno vsaj nekoliko izgubi stik z domačim prostorom, saj te enostavno ni vedno tam. Za nekoga, ki je popolnoma prepričan, da ne želi delati mednarodne kariere, želi delati in živeti v domačem kraju in v tujini trpi, je mogoče bolje, da ne študira v tujini.

Kakšne načrte imata za prihodnost?

Tanja: Po končanem specialističnem študiju v Zagrebu in magistrskem študiju komorne igre v Gradcu želim nadaljevati s koncertiranjem, tako solističnim kot tudi s komornimi skupinami. Podajanje glasbe drugim in ustvarjanje na odru me namreč izjemno izpolnjujeta. Občutki, ki jih doživljam na odru, so neprimerljivi z drugimi življenjskimi občutji in edinstveni, saj me z ljudmi povežejo na popolnoma poseben način. Vsekakor bom tudi poučevala, saj si želim svoje znanje, ideje in pridobljene izkušnje deliti z mlajšimi generacijami in jim s predanostjo prenesti svoj entuziazem ter ljubezen do glasbe.

Tanja Timotej

Timotej: V prihodnosti želim še naprej ustvarjati in delovati na področju kompozicije in kitare. Moj prvi cilj je zaključek študija prihodnje leto, potem pa načrtujem še več koncertov, skladb in tekmovanj na obeh področjih. To je moj življenjski cilj – ponesti svojo glasbo med kar se da veliko ljudi! Za zainteresirane bralce pa naj omenim naslednji koncert, ki ga načrtujem v Sloveniji - to bo moj tradicionalni koncert v Botaničnem vrtu Ljubljana v začetku julija. Vstop bo prost. Lepo vabljeni vsi!

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek