Slovenija v letu 2019

Objavljeno dne/Published on: 31.12.2019
Avtor članka/Article Author: Jerica Potočnik

Slovenija je v letu 2019 zabeležila veliko uspehov in pozitivnih dogodkov na področju športa, gospodarstva, znanosti in kulture. Na tem mestu objavljamo izbor vidnejših od začetka leta do sredine decembra.

Uspešna sezona za deskarje na snegu

Za slovenske deskarje na snegu je bila tudi ta sezona uspešna. Glavni junak sezone je bil Tim Mastnak. Na svetovnem prvenstvu v Park Cityju je osvojil srebrno medaljo v paralelnem veleslalomu. V marca končani sezoni je bil dvakrat na najvišji stopnički. V skupnem seštevku svetovnega pokala je osvojil drugo mesto in mali kristalni globus v disciplini paralelni veleslalom. Dobre rezultate so dosegli tudi Žan Košir, Rok Marguč in Gloria Kotnik.

Srebro in bron v smučanju telemark

Jure Aleš je marca na svetovnem prvenstvu v smučanju telemark v norveškem Rjukanu kar dvakrat stopil na oder za zmagovalce. Po srebrni kolajni v telemark klasiku je šprint končal na tretjem mestu in osvojil bronasto kolajno.

Izjemna Ilka Štuhec in Štefan Hadalin

Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki je bilo februarja v Areju na Švedskem, je bilo izjemno uspešno za slovensko reprezentanco. Ilka Štuhec je osvojila zlato v smuku, Štefan Hadalin pa srebro v alpski kombinaciji. Fenomenalna Ilka Štuhec je postala prva tekmovalka po tridesetih letih, ki ji je uspelo ubraniti naslov svetovne prvakinje v smuku. Slovenija pa je prav tako po tridesetih letih ponovila dosežek Švice, ki se je takrat veselila treh zaporednih naslovov v najhitrejši disciplini alpskega smučanja. Serijo zmag je leta 2015 začela Tina Maze, na zadnjih dveh prvenstvih pa se je zlato osvojila Štuhčeva.

Tri medalje iz Abu Dabija

Slovenske judoistke so se oktobra iz Abu Dabija vrnile s tremi odličji. Prvi dan tekmovanja si je Maruša Štangar v kategoriji do 48 kg priborila drugo mesto, drugi dan pa je Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov osvojila zlato. Za piko na i pa je zadnji dan velike nagrade v Abu Dabiju Klara Apotekar v kategoriji do 78 kilogramov prav tako osvojila zlato. Slovenski judoisti so bili zelo uspešni tudi na evropskih igrah v Minsku. Klara Apotekar je evropska prvakinja v kategoriji do 78 kg. Maruša Štangar pa je osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 48 kilogramov.

Odlične slovenske športne plezalke

Letošnje leto je bilo zelo uspešno za slovenske športne plezalke. Na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Hachiojiju je najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret osvojila tri zlate kolajne v težavnosti, balvanih in olimpijski kombinaciji. Garnbretovi je s tem uspel zlati hat-trick, ki mu v zgodovini slovenskega športa ni para. Mia Krampl je zgodovinski uspeh Garnbretove dopolnila s srebrno kolajno v težavnosti. Urška Repušič je na evropskem prvenstvu v balvanih, ki je potekalo septembra v Zakopanah, osvojila zlato, Vita Lukan pa srebro. 18-letna Lučka Rakovec se je oktobra v Edinburgu razveselila naslova evropske prvakinje v težavnostnem plezanju.

Kajakaši in kanuisti nizali uspeh za uspehom

Slovenski kanuisti in kajakaši na divjih vodah so septembra na svetovnem prvenstvu v Seu d'Urgellu osvojili kar štiri kolajne. Eva Terčelj je postala nova svetovna prvakinja v slalomu kajakašic na divjih vodah. Kajakaš Nejc Žnidarčič je v sprintu tekmovalcev v spustu še četrtič postal svetovni prvak. Kajakaši Nejc Žnidarčič, Anže Urankar in Simon Oven so osvojili zlato v ekipnem spustaškem šprintu. Kanuist Luka Božič pa je za Slovenijo priboril bron. Kajakašici Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta avgusta na svetovnem prvenstvu na mirnih vodah v Szegedu na 200 metrov osvojili srebrno kolajno. Kanuist Benjamin Savšek je na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Pauu osvojil zlato medaljo. Zlato so na ekipni tekmi osvojili tudi kanuisti v postavi Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič. Uspeh kanuistov so s srebrno medaljo dopolnili slovenski kajakaši Peter Kauzer, Martin Srabotnik in Niko Testen. V Trnovem ob Soči je maja potekalo evropsko prvenstvo v spustu na divjih vodah. Slovenski spustaši na divjih vodah so odlično odprli evropsko prvenstvo na Soči. Med kajakaši je slavil Simon Oven pred Anžetom Urankarjem. Blaž Cof je bil med kanuisti tretji. V posamičnem šprintu v kajaku je zlato osvojil Nejc Žnidarčič, srebro pa Anže Urankar. Kajakaši v postavi Tim Novak, Simon Oven in Anže Urankar osvojili srebrno medaljo na klasični tekmi ekip.

Nov svetovni rekord v potapljanju na vdih

Alenka Artnik je avgusta na svetovnem prvenstvu v potapljanju na vdih v Hondurasu v disciplini z monoplavutjo osvojila zlato medaljo. Spustila se je kar 113 metrov globoko. To je uspelo tudi njeni tekmici Italijanki Alessii Zecchini. Skupaj si tako delita prvo mesto in nov svetovni rekord.

Srebro za Ristićevo

Slovenska karateistka Tjaša Ristić je marca na evropskem prvenstvu v Guadalajari osvojila srebrno kolajno, potem ko je v finalu v kategoriji do 61 kg izgubila finalni boj s Turkinjo Merve Coban.

Sanjska sezona Primoža Rogliča

Letošnja sezona je bila izredno uspešna tudi za našega najboljšega kolesarja Primoža Rogliča. Končal jo je na vrhu lestvice Mednarodne kolesarske zveze. Rogljič je med drugim zmagal na Dirki po Španiji in bil tretji na Dirki po Italiji. Leto 2019 je sklenil s skupno 13 poklicnimi zmagami.

Globalni center za umetno inteligenco v Ljubljani

Na generalni konferenci Unesca v Parizu so novembra potrdili, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani. Slovenija se s tem postavlja na zemljevid najbolj globalno naprednih držav na področju umetne inteligence. Za izgradnjo regionalnih centrov po slovenskem vzoru naj bi se po besedah ministra Jerneja Pikala že zanimale različne države, tudi Kitajska.

Zagnali algoritem za prepoznavanje tumorjev

Slovenski raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko, zdravnik in strokovni direktor ljubljanske Nevrološke klinike Simon Podnar ter slovensko podjetje Smart Blood Analytic Swiss so uspešno zagnali računalniški algoritem, ki se je s pomočjo dveh milijonov krvnih vzorce sam naučil prepoznavati možganske tumorje. Zdravniki so algoritem preizkusili na krvnih slikah 68 bolnikov, za katere so že vedeli, da imajo možganski tumor. Pri 96 odstotkih teh bolnikov je algoritem postavil pravo diagnozo. Pri bolnikih, ki niso imeli možganskega tumorja, pa je bil algoritem uspešen v 74 odstotkih. Rezultate so predstavili v znanstvenem članku, oktobra objavljenem v reviji Scientific reports

Odkrili nov protein v najmočnejši pajčji svili

Raziskovalci iz ZDA in Slovenije so v najmočnejši pajčji svili, ki jo proizvaja Darwinov drevesni pajek, odkrili nov protein ter posebne lastnosti svilnih žlez in žleznih izvodil. Raziskovalci predpostavljajo, da novo odkriti protein in lastnosti prispevajo k nenavadni kvaliteti te pajčje svile. Raziskavo so objavili v reviji Communications Biology.

Mladi uspešni na olimpijadi iz astrofizike

Slovenski srednješolci, ki so se avgusta na Madžarskem udeležili 13. mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, so v treh disciplinah osvojili dve srebrni medalji in pohvalo. Srebrno medaljo sta osvojila Marko Čmrlec in Ema Mlinar, pohvalo pa je dobil Jon Judež. Na olimpijadi je sicer sodelovalo več kot 250 mladih astronomov oziroma 55 ekip iz 47 držav sveta.

Slovenija in Japonska za sodelovanje pri razvoju rehabilitacijskih robotov

Slovenija in Japonska sta avgusta podpisali dva sporazuma za tesnejše sodelovanje na področju razvoja in raziskav robotiziranih rehabilitacijskih naprav. Sporazum o sodelovanju so podpisali predstavniki ljubljanske univerze in univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča ter medicinske univerze Fudžita z Japonskega in podjetja ToyotaMotors. Razvoj robotov, ki olajšujejo in pospešujejo rehabilitacijo bolnikov, je sicer eno od najhitreje razvijajočih se področij robotike.

Odkrili nov mehanizem delovanja ketamina

Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, biomedicinskega centra Celica ter Kemijskega inštituta so odkrili nov molekulski mehanizem delovanja zdravila ketamin. Odkritje predstavlja nove možnosti za razvoj hitro delujočih antidepresivnih zdravil. Ketamin za zdravljenje depresije sicer že uporabljajo v ZDA, medtem ko v Evropi še ne.

Korak bližje k obrambi rastlin pred virusnimi boleznimi

Na Kemijskem inštitutu so julija predstavili rezultate raziskave, ki bodo lahko pripomogli pri iskanju preventivnih strategij za varstvo rastlin pred okužbami z virusom Y pri krompirju. Krompir je ena najpomembnejših kulturnih rastlin na svetu, virus Y pa je najbolj razširjena oblika virusa, ki uničuje krompir. Slovenski raziskovalci so prvi določili tridimenzionalno strukturo virusa Y pri krompirju ter virusu podobnega delca pri visoki ločljivosti. Strukturne in funkcijske raziskave regij plaščnega proteina virusa Y pri krompirju so pokazale njihovo ključno vlogo pri virusni okužbi. Le-to lahko v prihodnje omogoči učinkovitejše načrtovanje strategij za varstvo kulturnih rastlin. Dosežek so objavili v prestižni reviji Science Advances.

Slovenski raziskovalci odkrili povsem novo zvrst snovi

Raziskovalci Instituta Jožef Stefan (IJS) pod vodstvom Dragana Mihailovića so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni možno razumeti z obstoječo fiziko in odpira povsem novo področje. Gre za odkritje nove oblike materije, saj za osnovne delce tovrstni pojavi še niso bili znani, je o odkritju julija poročala znanstvena revija Nature Materials.

Uspešni tudi mladi slovenski znanstveniki

Slovenski predstavniki so maja na največjem svetovnem tekmovanju na področju znanstvenih projektov za srednješolce, Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike v Phoenixu, osvojili tretjo nagrado v kategoriji fizika in astronomija ter štipendiji za študij računalništva na ruski univerzi. Vid Smole in Urban Mežnar, dijaka tehnišnike gimnazije Vegova Ljubljana, sta prejela posebno nagrado ruske univerze v Innopolisu, ki vključuje možnost brezplačnega študija računalništva na njihovi univerzi in dodatno mesečno štipendijo. Natan Dominko Kobilica pa je prejel 3. nagrado v kategoriji fizika.

Izdelali nov sintetični protein

Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Instituta Jožef Stefan, je izdelala votlo proteinsko makromolekulo, ki po obliki spominja na nogometno žogo. Novo odkritje je zanimivo, saj obeta uporabo v farmaciji za prenos učinkovin na tarčna mesta v celicah. Rezultati raziskave so bili maja objavljeni v ugledni reviji Nature.

Prebojna študija za razumevanje procesov diferenciacije celic

Slovenski raziskovalci so v reviji Molecular Cell objavili novo študijo, ki predstavlja preboj na področju razumevanja procesov diferenciacije celic. V članku so opisali celično regulatorno mrežo, ki razloži prve razvojne dogodke, ki vodijo v učinkovito diferenciacijo matičnih celic in razvoja zarodka.

Ključno vloga slovenskih raziskovalcev pri razvoju rentgenskega laserja

Raziskovalca laboratorija za kvantno optiko Univerze v Novi Gorici Primož Rebernik Ribič in Giovanni De Ninno sta odigrala pomembno vlogo pri razvoju nove metode, ki bo prispevala k preučevanju interakcij med osnovnimi gradniki snovi. Mednarodna skupina raziskovalcev je na laserju na proste elektrone FERMI v Bazovici pri Trstu izvedla poskus, pri katerem je uporabila novo metodo, pri kateri so gručo elektronov pred emisijo pripravili, da je sevala svetlobo točno določene valovne dolžine. Informacije, ki jih je mogoče pridobiti z laserji na proste elektrone, so uporabne pri razvoju novih zdravil, elektronskih naprav in pri preverjanju fizikalnih modelov.

Razvili teorijo za natančno napovedovanje potresov

Fizik in ljubitelj geologije Jure Žalohar je aprila predstavil omega teorijo, s katero lahko napovedujemo verjetnost potresov. Fizikalno-matematično-geološka teorija je plod znanja številnih znanstvenikov. Teorija upošteva rotacijo med prelomi zemeljskih plasti in sinhronizacijo. Prvi rezultati preizkusa teorije v praksi so zelo obetavni.

Kar 31 slovenskih destinacij med 100 najbolj trajnostnimi destinacijami sveta

Organizacija Green Destinations s sedežem na Nizozemskem je tudi letos razglasila 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Na seznam se je uvrstilo 31 slovenskih destinacij, in sicer vse, ki so v okviru zelene sheme slovenskega turizma Slovenia Green pridobile zlati ali srebrni znak.

Slovenska mesta nagrajena zaradi trajnosti

Več destinacij, vključenih v Zeleno shemo slovenskega turizma, se je tudi letos uvrstilo na seznam najbolj trajnostnih na svetu, med njimi Ljubljana in Bled. Nagrade so podelili marca v okviru mednarodne turistične borze ITB Berlin. Ljubljana je z najboljšo trajnostno prakso Borzo lokalnih živil zmagala v kategoriji mest Best in Cities, Bled pa je dosegel drugo mesto v kategoriji Best in Europe. Komen, Rogaška Slatina, Idrija, Koper in Podčetrtek so se zaradi svojih prizadevanj na področju odgovornega turizma uvrstili med 25 finalistov najboljših v Evropi.

Prikazana skoraj milijarda turističnih oglasov o Sloveniji

Slovenska turistična organizacija je letos izvedla šest digitalnih kampanj, ki so dosegle blizu milijarde prikazov oglasov na portalih, družbenih omrežjih in televizijskih kanalih ter več sto milijonov uporabnikov družbenih omrežij. Pri tem je sodelovala tudi z medijskimi velikani, kot sta National Geographic in BBC.

Slovenija presegla povprečje EU pri vpetosti v mednarodno menjavo blaga

Slovenija je tudi lani pri vpetosti v mednarodno menjavo blaga močno presegala povprečje EU in se po kazalniku tržne integracije v blagu uvrstila na tretje mesto za Slovaško in Madžarsko. Stopnja vključenosti v mednarodno menjavo blaga je dosegla 66,8 odstotka BDP in bila še za 2,4 odstotne točke višja kot v 2017, je v začetku decembra letos objavil statistični urad.

Visoka stopnja študentov

Slovenija je s 46-odstotnim deležem študentov med 20- in 24-letniki na čelu držav članic Evropske unije. V študijskem letu 2018/19 se je v terciarno izobraževanje vpisalo skoraj 76.000 študentov. Med študenti prevladujejo ženske. Uspešno diplomira dobra polovica vpisanih na prvo stopnjo, kažejo podatki Statističnega urada RS, objavljeni novembra letos.

Število turističnih obiskov se je povečalo

Slovenijo je med januarjem in septembrom obiskalo 5,2 milijona turistov, ki so ustvarili 13,2 milijona prenočitev. Število turističnih obiskov se je glede na enako obdobje lani povečalo skoraj za šest odstotkov, število prenočitev pa za slaba dva odstotka, je konec oktobra objavil državni statistični urad. Število prenočitev domačih turistov se je sicer zmanjšalo.

Hidria bo z novimi posli povečala število zaposlenih

Hidria je s sklenitvijo novih, več kot 300 milijonov evrov vrednih pogodb za inovativne rešitve elektromobilnosti za obdobje 2021 – 2030 realizirala enega največjih dogovorov v zgodovini slovenske avtomobilsko dobaviteljske industrije. Za izvedbo poslov bo v prihodnjih letih zaposlila več kot 150 novih sodelavcev, obeta pa si še dodatne posle. Hidria je razvila inovativno tehnologijo za proizvodnjo statorjev in rotorjev za visoko učinkovite pogonske elektromotorje v novih hibridnih in električnih vozilih. Ti motorji bodo tako postali cenovno dostopnejši, imeli pa bodo tudi boljši izkoristek, nižjo porabo oziroma daljši domet, porabili bodo bistveno manj energije in povzročali manj škodljivih emisij.

Podjetje Virs – Zlata gazela 2019

Zlata gazela 2019 je podjetje Virs iz Lendave. Kipec je solastniku in prokuristu podjetja Alešu Puklavcu oktobra v Cankarjevem domu izročil predsednik vlade Marjan Šarec. Srebrna gazela je šla v roke podjetju Alpod iz Cerknice, bronasta pa MI Elektroniki iz Brezovice pri Ljubljani. Izbor tradicionalno pripravlja družba Dnevnik. Podjetje Virs, letošnja dravsko-pomurska gazela, je svojo pot začelo pred 15 leti z zastopstvi. Z akumulacijo in vlaganji v znanje in tehnologijo ter sposobnostjo preobrazbe so danes specializirani za ozko tržno nišo avtomatizacije in robotizacije na področju varjenja in rezanja.

Krka odprla 55,6 milijona evrov vreden razvojno-kontrolni center

Novomeška farmacevtska družba Krka je v začetku oktobra na tovarniškem območju v novomeški Ločni slavnostno odprla nov Razvojno-kontrolni center 4. Krka je s to 55,6 milijona evrov vredno naložbo podvojila lastne razvojno-raziskovalne in analizne zmogljivosti. Z novo naložbo je Krka pridobila nove kontrolno-analizne laboratorije ter prostore farmacevtskega razvoja in razvoja analitike. Gre za osemnadstropno zgradbo z 18.000 kvadratnimi metri uporabne površine.

GZS podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem

Gospodarska zbornica Slovenije je septembra v okviru Dneva Inovativnosti podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javnoraziskovalnih zavodih. Podelili so osem zlatih priznanj, dve posebni priznanji za mlado podjetje, 26 srebrnih priznanj, štiri bronasta priznanja in štiri priznanja za prispevek na področju inovativnosti. Zlato priznanje so letos prejeli Adria Mobil za novo generacijo vozil za kampiranje, Domel za nove motorje visokih moči z najvišjimi izkoristki, ETI Elektroelement in Razvojni center Enem novi materiali za novo generacijo plastičnih podstavkov za talilne vložke ter Krka za prvo generično zdravilo s podaljšanim sproščanjem paliperidona na osnovi tehnologije osmotske črpalke. Lek je prejel dve zlati priznanji, in sicer za kontinuiran in povezan postopek za čiščenje biofarmacevtikov ter za novo generacijo visokokakovostnega probiotika. Zlati nagrajenci so tudi Mediainteractive Franc Dolenc s. p. (mobilno sodelovalno izobraževano okolje za nujno medicinsko pomoč) ter Titus Dekani in Lama Avtomatizacija (ekspanzijski steznik in razvoj stroja za vstavljanje novega spojnega okovja).

V Revozu zagnali proizvodnjo novega clia 5

V novomeškem Revozu so junija uradno zagnali serijsko proizvodnjo novega clia 5. Vzpostavitev proizvodne linije za novi model Renaultovega avtomobila je stala 90 milijonov evrov, od tega je vlada prispevala šest milijonov evrov projektne spodbude. V Revozu so pojasnili, da proizvodnja clia 5 prinaša nove zaposlitve, dodatne naložbe in predvsem tehnološki preboj, ki predstavlja pomemben mejnik tako za tovarno kot lokalno okolje.

Marjan Batagelj je podjetnik leta

Na kongresu podjetnikov Slovenije so junija v Portorožu podelili naziv Slovenski podjetnik. Ta naziv je prejel predsednik uprave podjetja Postojnska jama Marjan Batagelj. Poleg Batagelja sta se za ta naziv potegovala še lastnik podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek in Tomaž Lah iz podjetja Nektar Natura.

Državni proračun v 10-ih mesecih s skoraj 290 milijona evrov presežka

V državni proračun se je v prvih desetih mesecih letos steklo nekaj manj kot 8,31 milijarde evrov prihodkov, kar je en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so po drugi strani narasli za 7,2 odstotka na nekaj manj kot 8,02 milijarde evrov. Državni proračun je v tem obdobju tako zabeležil 289,7 milijona evrov presežka.

Katja Sturm-Schnabl prejemnica Rizzijeve nagrade

Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem sta oktobra podelili Rizzijevo nagrado za vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju. Prejela jo je znanstvenica, avtorica, publicistka, prevajalka, pedagoginja in aktivistka Katja Sturm-Schnabl. Slovesnost je potekala v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu.

Od letos Platforma za sodobno raziskovalno umetnost

Slovenija je septembra dobila Platformo za sodobno raziskovalno umetnost – KONS, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Namen platforme je vzpostaviti boljše razmere za razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Za delovanje je platforma pridobila evropska kohezijska sredstva.

Štrekljeva nagrada letos Rožani Koštial

Štrekljevo nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, je letos prejela etnologinja Rožana Koštial. Koštialova, ki prihaja iz slovenske Istre, je na raziskovalnem področju s pomočjo bogatega terenskega dela izdelala številne znanstvene članke o kulturi, navadah in običajih ter drugih posebnostih tega območja, tudi o življenju šavrink. Nagrado so podelili junija v Vaškem domu v Gorjanskem, kraju, kjer se je leta 1859 rodil vsestranski Karel Štrekelj.

Mesto žensk dobitnik prestižne nagrade za kulturo

Letošnja nagrada Evropske kulturne fundacije, poimenovane po nizozemski princesi Margriet, je šla prvič v roke slovenske iniciative. Namenili so jo Mestu žensk, ki je oktobra že 25. povezalo različne umetnice, teoretičarke in obiskovalce z vsega sveta.

Slovenski umetniki uspešni na razvojni platformi Starts

Slovenski umetniki Miha Turšič, Špela Petrič in Zoran Srdić so si marca prislužili rezidence v sklopu evropske razvojne platforme Starts. Njihova imena so razglasili v Centru Pompidou v sklopu Starts Residencies Days, posvečenih tej rezidenci. Turšič in Petričeva sta prepričala s projektom Becoming.Eco(logical), multimedijski umetnik Srdić pa s projektom Biobot.

Letošnja Prešernova nagrajenca sta Bjanka Adžić Ursulov in Filip Robar Dorin

Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek