Maja Đukanović in slovenščina na Filološki fakulteti v Beogradu

Maja Đukanović and the Slovenian Language at Faculty of Philology in Belgrade

Objavljeno dne/Published on: 28.02.2018
Avtor članka/Article Author: Maja Đukanović

Rojena sem l. 1962 v Ljubljani, celo življenje pa živim v Beogradu, kjer sem končala osnovno in srednjo šolo, ter diplomirala na Filološki fakulteti l. 1986 na Oddelku za romanistiko, kjer sem poleg rednega študija fakultativno opravila izpite iz slovenščine in vzporedne slovnice slovanskih jezikov. Po končanem študiju sem bila na predlog KPSNU na enoletnem strokovnem izpopolnjevanju iz slovenščine na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pri mentorju akademiku J. Toporišiču. Od leta 1989 sem zaposlena na Filološki fakulteti v Beogradu, najprej kot asistentka za slovenski jezik na Oddelku za srbski jezik in južnoslovanske jezike. Na Filološki fakulteti v Beogradu sem magistrirala s temo iz teorije prevajanja (Prevodi Maupassantovih del iz francoščine v srbščino in slovenščino), leta 2004 pa doktorirala s temo iz primerjalne slovensko-srbske slovnice (Sistem zaimenskih besed v srbskem in slovenskem jeziku). Leta 2005 sem bila izvoljena v naziv docentke, leta 2010 v naziv izredne profesorice in 2015 v naziv redne profesorice na Filološki fakulteti v Beogradu. Ukvarjam se predvsem z vprašanji pouka slovenščine kot drugega/tujega jezika na vseh ravneh, s teorijo prevajanja in primerjalno slovensko-srbsko slovnico. Od l. 1995 delam tudi kot zaprisežena sodna prevajalka za slovenski jezik v Srbiji.

Though I was born in Ljubljana in 1962, I've lived my whole life in Belgrade where I finished my primary, secondary education, and graduated at the Department of Roman Studies at the Faculty of Philology in 1986. In addition to my full-time studies, I also passed exams in the Slovenian language and the parallel grammar of Slavic languages. After completing my studies, I enrolled in a one-year advanced training program at the Faculty of Arts in Ljubljana, namely under the mentorship of Professor Jože Toporišič. Since 1989, I have been employed at the Faculty of Philology in Belgrade. At first, I worked as an Assistant Teacher of the Slovenian language at the Department of Serbian and South Slavic Languages. At the faculty, I got a post-graduate degree in the theory of translation (Prevodi Maupassantovih del iz francoščine v srbščino in slovenščino / Translations of De Maupassant's Works from French into Serbian and Slovenian) and a PhD in comparative Slovenian-Serbian grammar (Sistem zaimenskih besed v srbskem in slovenskim jeziku / The System of Post-Nominal Words in Serbian and Slovenian). In 2005, I became a Docent, in 2010 an Associate Professor, and in 2015 a Full Professor at the Faculty of Philology in Belgrade. I mostly study the aspects of teaching Slovenian as the second/foreign language at all levels, the theory of translation, and the comparative Slovenian-Serbian grammar. Since 1995, I have also been working as a sworn translator for the Slovenian language in Serbia.

Na Filološki fakulteti v Beogradu sem uvedla slovenščino kot vzporedno študijsko smer na Oddelku za splošno jezikoslovje. Od enoletnega izbirnega predmeta na Oddelku za srbski jezik in književnost sem v okviru bolonjske reforme uvedla možnost, da študentje izberejo slovenščino kot drugi tuji jezik, kar do leta 2007 ni bilo možno. Uvedla sem tudi možnost štiriletnega vzporednega študija slovenščine s splošnim jezikoslovjem, za katerega obstaja veliko zanimanje. Intenzivno sodelujem s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani in drugimi slovenskimi inštitucijami.

Pouk slovenščine se udejanja v okviru Oddelka za splošno jezikoslovje, z veliko podporo Centra za slovenščino kot tuji jezik, ki, to vedno ponovim, na odličen, brezhiben način promovira Slovenijo in slovenščino po svetu. V Beogradu je od leta 2006/07 možen štirileten študij slovenščine, vzporedno z nekim drugim jezikom ali področjem, od lani se pa slovenističnih vprašanj študentje lahko lotijo tudi v okviru master in doktorskega študija. O uvajanju tega študija sem večkrat pisala, posneli smo tudi dokumentarni film o tej zanimivi poti. Slovenščina se je dolgo vrsto let poučevala v okviru Oddelka za srbski jezik in književnost, kot en jugoslovanskih jezikov, ki sta mu bila namenjena samo dva semestra. Na prošnjo študentov sem v 90-ih letih začela z dodatnim, fakultativnim poukom slovenščine, za katerega je bilo veliko zanimanja. Na podlagi tega smo potem v okviru bolonjske reforme uvedli štiriletni vzporedni študij slovenščine. Študentje se slovenščine lahko učijo leto ali dve kot izbirni tuji jezik, nekateri se pa odločijo za štiriletni študij, kjer se s slovenskim jezikom in kulturo seznanijo podrobneje in poglobljeno. Glede na tako obliko študija, kjer se lahko kombinirata dve ali več smeri, se za slovenščino odločijo zelo dobri študentje, in marsikateri med njimi se potem na tak ali drugačen način v življenju poklicno ukvarja s slovenščino.

Maja Đukanović

Z znanstvenimi predstavitvami redno sodelujem na strokovnih konferencah doma in v tujini. Na Filološki fakulteti v Beogradu sem spodbudila znanstveno sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Slovenski jezik pa sem poučevala tudi na Univerzi v Novem Sadu in Kragujevcu. Poleg številnih znanstvenih člankov in strokovnih monografij sem avtorica ali soavtorica Slovenske slovnice, Srbsko-slovenskega in slovensko-srbskega slovarja, učbenika za najvišjo raven učenja slovenskega jezika in strokovnih študij.

Maja Đukanović

Aktivno sodelujem v delu Društva Slovencev Sava v Beogradu, od njegove ustanovitve leta 2001. S podporo Veleposlaništva R Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije je l. 2002 v Beogradu ustanovljen dopolnilni pouk slovenščine za otroke slovenskega porekla. Kot učiteljica dopolnilnega pouka sem skupaj z drugimi člani društva organizirala številne kulturne prireditve, strokovne ekskurzije mladih v Slovenijo in obiske drugim društvom v Srbiji. Redno pišem, lektoriram in sodelujem v urejanju Biltena društva Sava. Aktivno sodelujem z učiteljicami dopolnilnega pouka ter vodstvi društev in podpiram kulturne prireditve, predvsem promocijo slovenskega jezika in kulture pri mladih v Srbiji.

Od leta 2011 obstaja tudi Nacionalni svet slovenske narodne manjšine, krovna organizacija vseh Slovencev v Srbiji, v katerem si prizadevamo, da bi podpirali ustvarjalnost pripadnikov slovenske manjšine na področju znanosti in umetnosti. Med drugim smo ustanovili znanstveni časopis Slovenika, v katerem sodelujejo znanstveniki in strokovnjaki iz Slovenije in Srbije, ki se ukvarjajo z različnimi vprašanji v zvezi z migracijami, jezikom, ustvarjalnostjo.Od ustanovitve Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine sem avtorica in soavtorica kulturnih projektov, v katerih aktivno sodelujejo predvsem mladi. Organizirala sem več izpopolnjevanj za sloveniste v Srbiji, kjer so gostovali strokovnjaki iz Slovenije. Kot predsednica Odbora za izobraževanje sem prispevala k uvajanju slovenščine kot jezika narodne manjšine v osnovne šole v Republiki Srbiji.                                                                                                                                                                                        Sem članica Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu v mandatu od leta 2012 in 2017.

Maja Đukanović

Slovenska skupnost v Srbiji je zelo aktivna. Sedaj obstaja petnajst društev Slovencev, slovenska skupnost pa šteje okoli 5.000 prebivalcev. Moram pripomniti, da v nekdanji skupni državi ta oblika druženja v društvih Slovencev ni bila tako razvita, kot je zdaj. Društva so obstajala, o tem pričajo številne raziskave in znanstvene objave. Recimo beograjski Slovenci imajo že stoletno tradicijo objav svojih glasil. Že nekaj let se v Beogradu recimo ukvarjamo s projektom Znameniti Slovenci, kjer poskušamo zabeležiti imena in usode Slovencev, ki so pomembno vplivali na kulturno in znanstveno življenje v Srbiji. Med njimi je precej glasbenikov, gledaliških in filmskih umetnikov, matematikov, inženirjev, zdravnikov. Naj poudarim tudi to, da je zanimanje Slovenije za izseljence prežeto s precejšnjimi stereotipi. Uradna in neuradna Slovenija nekako pričakuje, naj bi se v društvih organizirale predvsem veselice, ohranjala tradicionalna glasba, folklora in podobno. V resnici pa smo Slovenci v Srbiji v povprečju visoko izobraženi, uveljavljeni v svojih strokah in poklicih.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek