Dr. Boris Jesih: Tesneje povezani v 70-a leta Združenja SIM

Boris Jesih: The upcoming 70th anniversary of SIM calls for close collaboration

Objavljeno dne/Published on: 11.03.2021
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen, foto arhiv matice

30. septembra 2020 je krmilo Združenja Slovenska izseljenska matica prevzel dr. Boris Jesih, ki je na tem položaju po dolgih letih nasledil Sergija Pelhana. Začetek mandata dr. Jesiha na čelu Združenja SIM med drugim zaznamuje tudi selitev sedeža te organizacije v nove prostore na Linhartovi 13 v Ljubljani, kjer sem se z novim predsednikom pogovarjala o viziji vodenja SIM, bližnji 70-letnici delovanja te organizacije, digitalizaciji arhivov …

After years of heading the Slovenian Emigrant Association (SIM), Sergij Pelhan handed over the steering wheel to Boris Jesih on 30 September 2020. The beginnnig of Jesih's term of office was also marked by a relocation of the Association's headquarters, which were moved to Linhartova 13 in Ljubljana. There, I met the new President of the Association to discuss his vision for SIM, the upcoming 70th anniversary, the digitalization of the archives, etc.

Dr. Jesih velja za zelo dobrega poznavalca manjšinske problematike, posebej med Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Po diplomi iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer je pridobil znanstveni naziv Višji znanstveni sodelavec. Leta 1992 je magistriral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani na temo »Avstrijske politične stranke in manjšinsko vprašanje«, 2003. pa uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Politična participacija narodnih manjšin - primer koroških Slovencev«. S problematiko slovenskega izseljenstva se je pobliže seznanil v obdobju 2008-2013, ko je opravljal funkcijo državnega sekretarja v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V obdobju 2016-2019 je bil generalni konzul RS v Monoštru na Madžarskem.

Iskrene čestitke k imenovanju, dr. Jesih. V kakšnem stanju prevzemate vodenje Združenja SIM?

V zelo dobrem, saj je dosedanje vodstvo odlično opravljalo svoje delo in se g. Pelhanu, ki je po dolgih letih odložil to funkcijo, iskreno zahvaljujem. To je obenem tudi velik izziv, saj se je treba potruditi, da bomo nadaljevali v enakem tempu oziroma, da bomo na tem, kar je bilo doslej postavljeno, gradili naprej in ustvarjali tudi novosti.

jesih

Katere kratkoročne cilje ste že začeli uresničevati?

Po selitvi na Linhartovo 13 smo se morali na nove prostore navaditi, tako da danes stvari tečejo tako, kot morajo. Naj izkoristim priložnost, da povabim člane Matice, naj nas obiščejo in si nove prostore tudi ogledajo. Sicer se v tem trenutku dejavno pripravljamo na 70-letnico Matice, ki jo bomo predvidoma, če bodo razmere dopuščale, obeležili z osrednjo proslavo ali slavnostno akademijo v oktobru. S tem je povezanih tudi veliko aktivnosti, načrtujemo razstavo življenja Matice, ki bi jo postavili najprej v naših prostorih, potem pa še kje drugje. Radi bi posneli film in upamo, da nam bo to uspelo, čeprav je hudič v podrobnostih. In po navadi je ta podrobnost denar. Računali smo, da bomo na razpisu USZS, na katerega smo se prijavili, dobili vsaj zadovoljiva sredstva za izdelavo filma, a temu ni bilo tako, zato bomo manjkajoča sredstva skušali dobiti prek sponzorjev in temu primerno obeležili častitljivo obletnico. Poleg filma in razstave načrtujemo tudi priložnostno publikacijo, ki bo nadgradnja prejšnjih tovrstnih. Gre za obsežno dodatno delo, a to so sladke skrbi. Če se ozremo nazaj, vidimo, kako veliko delo je v preteklosti, nenazadnje pa tudi v novi slovenski državi, že opravila Matica. Vse te aktivnosti bodo povezane tudi 30-letnico ustanovitve države.

Kako ste organizirali delo strokovnih sodelavcev, ste potrebovali kako dodatno pomoč?

Dodatno moč bi potrebovali, a nam sredstva tega žal ne dopuščajo. Kolegice, ki tu delajo, obvladajo svoje delo in zelo hitro smo se ujeli. Skupaj predstavljamo operativni tim, čeprav ni vse odvisno od nas. Zelo sem vesel, da se nekateri člani Matice vključujejo v različne dejavnosti, so zmeraj pripravljeni pomagati, kadar gre za področja, ki jih ne moremo opraviti tu. Dogovarjamo se, na primer, da bi skupaj z znano slovensko založbo pripravili serijo publikacij na temo izseljenstva, kjer bi objavili dela o izseljenstvu ali dela posameznih slovenskih izseljencev. Zadeve, ki so že utečene, bodo potekale naprej, tako likovna kolonija kot jezikovni tabori in šole. Seveda pa si želimo vse obstoječe nadgraditi, bodisi z omenjeno stalno zbirko bodisi s povezovanjem z vsemi slovenskimi deležniki, ki se kakorkoli ukvarjajo z izseljenstvom, začenši z Institutom pri ZRC SAZU in sorodnimi civilnimi družbami, s katerimi naj bi sodelovali tudi pri pripravi srečanja Dobrodošli doma.

Jesih

Osebno si želim, da bi tesneje sodelovali s Slovenci na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi, da bi imeli več dejavnosti v povezavi s populacijo, ki smo jo včasih poimenovali zdomci, torej začasni izseljenci. Danes vse bolj ugotavljamo, da je večina teh ostala v trajnem izseljenstvu, predvsem druga generacija, ki se skoraj ne vrača več domov. Tretji izziv so novodobni izseljenci, ki v tujino odhajajo po boljši kruh, delajo tam kariero. V Sloveniji se ne zavedamo, kako pomemben potencial za uveljavitev slovenske države v svetu predstavljajo ti ljudje! Gre za nove oblike izseljencev, ki zahtevajo nove pristope, če jih želimo pritegniti nazaj. Želim si, da bi se pri svojem delu bolj kot doslej posluževali sodobnih oblik komunikacije, v kar nas je prisilila tudi korona. To ni enakovredno živim stikom, a preko tega dosežemo več ljudi.

Je zavezanost Matice dolgoletni tradiciji – SIM že od l. 1951 deluje neprekinjeno – za vas prednost ali ovira?

Predvsem je to velika zavezanost na nek način nadaljevati delo take ustanove, kot je Matica. To počnem z veliko entuziazma, pri čemer se zavedam, da se je dela treba lotiti resno, odgovorno in se prilagoditi novim razmeram. To ni odvisno samo od predsednika, ampak tudi od celotnega tima, članov Matice in izvršnega odbora, ki je neke vrste opora, spodbuda in predvsem velika pomoč.

Kako se boste lotili urejanja oz. digitalizacije obsežnih, a pomanjkljivih arhivov, ki nudijo pregled zgodovine izseljenstva?

Del arhiva je bil pred časom že prenesen v Arhiv Slovenije. Osebno sem mnenja, da je treba arhiv predati ustrezni instituciji. To obenem pomeni veliko skrb, saj je treba arhiv temeljito pregledati, tudi kaj izločiti … Je pa to neprecenljivo bogastvo.

Ste pristaš ustanovitve muzeja slovenskega izseljenstva?

To je všečna ideja, muzej je morda celo potreben, je pa sama zamisel premalo dorečena, dodelana. Predvsem je treba za tako institucijo zagotoviti zadostne finančne vire.

Revije Rodna gruda, Slovenija v angleščini, Slovenski izseljenski koledar in druge so mnoga leta povezovale številne Slovence in slovenska izseljenska društva po svetu, zdaj ostaja le Rodna Gruda, spletna revija, ki jo izdaja SIM. Kakšen je vaš pogled na izdajanje tovrstnih tiskanih edicij, ki so mnogim rodovom Slovencev ohranjala stik z domovino in rojaki vsepovsod po svetu?

Jesih

Žal je marsikaj od tega usahnilo oziroma izhaja v okrnjeni obliki, nadomešča se z elektronsko verzijo. Prizadevali si bomo, da bo del naših dejavnosti tudi v tiskani besedi. Je pa vse zelo povezano s financami, ki so take, kot so.

Vaša misel za zaključek pogovora?

Izkoriščam priložnost, da pozdravim vse rojake po svetu in jih povabim k sodelovanju. Matica je prostor, organizacija, ki je odprta za vse, ne glede na starost, politiko, ideologijo. Mi se trudimo povezati Slovence po svetu, kjerkoli so.

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek