Prekumrci in Esther Cmor

Prekumurian Slovenians and Esther Cmor

Objavljeno dne/Published on: 14.01.2020
Avtor članka/Article Author: Rok Fink; foto osebni arhiv in arhiv društva

V Južni Ameriki so se Prekmurci naselili v skupinah. Največ v prestolnici Urugvaja, v Montevideu in na jugu prestolnice Argentine, Buenos Airesu, najprej v mestu Avellaneda in potem v mestu Bernal. Med letoma 1922 in 1929 je v Argentino prispelo veliko število Prekmurcev. Da bi si ustvarili neko skupno življenje, so ustanovili društva, a v začetku so nastala nesoglasja, saj se katoličani in protestanti niso mogli zediniti. Prvi so v Avellanedu, tik ob meji z mestom Buenos Aires, leta 1930 ustanovili društvo, ki pa ni imelo večinske podpore. Šele trinajst let pozneje so uspeli združiti oba tabora in ustanoviti društvo, ki je združevalo vse politične in verske struje. V ta namen so imeli Kolman Škrilec, Jože Ošlaj, Víktor Skalic in Jože Kuzma tudi predhodne sestanke in se končno dogovorili za osnutek pravil, ki so jih tudi vsi, ki so se želeli včlaniti, podpisali. Ustanovitveni občni zbor Podpornega društva je bil 1. maja 1943.

Prekmurian Slovenians moved to South America in several waves. The majority have moved to Montevideo, the capital of Uruguay, and just south of Buenos Aires, the capital of Argentina – first to Avellaneda and then to Bernal. From 1922 to 1929, many Prekmurians arrived in Argentina. Aspiring to build some kind of a community, they established associations, but there were certain frictions when Catholic and Protestant Christians failed to reach an agreement. The first such association was established in 1930 in Avellaneda, which borders Buenos Aires, but it failed to garner majority support. It was not until 1943 that the two camps finally joined forces and established an association that brought all political and religious groups together under one roof. For this purpose, Kolman Škrilec, Jože Ošlaj, Víktor Skalic and Jože Kuzma had held meetings where they had agreed upon a draft set of rules, which everyone who later wished to become a member of the association had to sign. The founding general assembly took place on 1 May 1943.

Naj omenimo člane, ki so sodelovali pri prvem odboru na osnovi tistih prvih začasnih pravil Kolmana Škrilca: predsednik Jože Ošlaj, podpredsednik Víktor Skalic, tajnik Štefan Rožman, podtajnik Ivan Benzac, blagajnik Jože Kuzma, podblagajnik Alojz Gutman, člani Alojz Vetrič, Jože Bezan, Andrej Magyar in Franc Gutman, revizorji računov: Kolman Škrilec, Alojz Kiseljak in Franc Zrim.

Esther

Skupina ustanoviteljev doma leta1949

Takoj so pričeli z delom, z velikim veseljem in v dobro vseh članov. Prihranili so denar z namenom nakupa skupnih lastnih društvenih prostorov. Na mestu, kjer še danes stoji prekmurski dom, v Bernalu, v ulici Cerrito 938, so našli primerno zemljišče, a za nakup vseeno ni bilo dovolj sredstev, tako da je manjkajočo vsoto posodil Franc Gutman – ki se je pozneje vrnil v Slovenijo.

S požrtvovalnim delom ob sobotah in v prostem času, denarnimi prispevki in posojilom od tistih, ki so bili zmožni to storiti, so postavili dom. Še danes se spominjajo takratnih spodbudnih besed člana Štefana Cmorja: “Tovariši, ne bomo popustili, ne glede na to, da nekateri pravijo, da smo neumni, šli bomo naprej in dokazali, da smo nekaj naredili." In so.

Tako so se začele prve družabne prireditve in plesi, igral je ansambel “Sandor” pod vodstvom Aleksandra Josarja in Štefana Cmorja. Južni del tako imenovanega velikega Buenos Airesa je vedel za te prireditve, in posebno v pustnem času so ti plesi prinesli kar lepe vsote denarja v blagajno društva. Dan za dnem je rasel sloves Prekmurskega doma in leta 1950 so dobili pravne pravice za obstoj, 1955. so dogradili veliko in moderno dvorano s prostorom za plesišče; nenehno so nadaljevali z izboljševanjem prostorov, zgradili nov vhod, opremili prostore tajništva, garderobe, hišniško stanovanje, opremili bife v značilnem prekmurskem slogu ...

Esther   Esther

V obdobju vse do sedaj je dom izredno aktiven z organizacijo različnih kulturnih srečanj. Pred nedavnim jih je obiskal Vlado Kreslin.

Naj vam v nadaljevanju predstavimo gospo Esther Cmor, ki s trudom in požrtvovalnostjo v Bernalu organizira dejavnosti v Prekmurskem domu, združuje obsežen arhiv Prekmurske imigracije, in je vsako soboto na čelu Prekmurske radijske oddaje.

Esther

Rojena je bila v Argentini slovenskim staršem, 20. 9. 1937 v Avellanedi, kamor so se preselili kot ekonomski emigranti iz Prekmurja. Od otroštva je ohranila prekmurščino, ki jo je s časom tudi dopolnjevala. Vsekakor govori tudi knjižno slovenščino Leta 2001 je je prvič udeležila seminarja novinarjev in urednikov v zdomstvu in izseljenstvu. To je bila priložnost, ki ji je seveda omogočila izpopolnjevanje knjižne slovenščine. Glasba in umetnost sta jo zanimali od rane mladosti: obiskovala je konservatorij, igrala klavir, trenirala ples z znanimi mojstri, študirala zgodovinsko novinarstvo ter konzervatorsko-restavratorske tehnike.

Esther

Njen oče, ki je bil tudi glasbenik, je s sodelavci ustanovil slovensko podporno društvo, začel zbirati arhivsko gradivo o kulturni dejavnosti prvih prekmurskih izseljencev na območju Avellaneda, mesta tik ob južni meji Buenos Airesa. Njegovo aktivnost je Esther spremljala in sodelovala tudi sama, ter pozneje prav tako nadaljevala z zbiranjem, urejanjem in hrambo pomembnega arhivskega gradiva. S tem se ukvarja tudi danes.

Esther

V tem arhivu je shranjeno veliko podatkov in dokumentov, tako osebnih kot tudi iz zgodovine starih priseljencev, v glavnem Prekmurcev in tudi Primorcev, ki so se tej skupini pridružili. Posebno pozornost namenja prav tej zbirki podatkov, saj ne želi, da bi se to zgodovinsko pomembno gradivo za vedno izgubilo.

S tem arhivom je sodelovala pri obsežni razstavi o Slovenskih priseljencih v Argentini, ki je bila postavljena leta 2003 v prostorih Nacionalnega muzeja. Svoje delo je predstavila tudi na Univerzi v Quilmesu, pomembnem mestu nedaleč od Bernala.

Esther

Pročelje doma

Deset let, vse do oktobra 2005, je aktivno sodelovala pri radijski oddaji »Slovenija moja ljubezen«, od decembra 2006 pa pripravlja in vsako soboto vodi radijsko oddajo z naslovom »Slovenci z vzhoda in … še kaj več«. Na spletni strani “www.slovencizvzhoda.com” je mogoče spremljati oddajo in dejavnosti nasploh. Ta oddaja ima širši pomen, saj ni samo širjenje poznavanja prekmurske zgodovine in kulture, temveč tudi spremlja delo slovenskih manjšin na Madžarskem in Italiji. Stalni poslušalci so tudi študentje zgodovine, turizma in sociologije univerze v Quilmesu. Esther nam ponuja tudi kratko zgodovino prekmurske ustanove tu v provinci Buenos Aires.

Esther

Kaj pa sedaj, kam Esther in Prekmursko društvo peljejo poti usode?

Esther je od leta 1963 poročena z Givannijem Faziom iz Genove, s katerim imata dva otroka, Leonarda, ki ima dve hčerki, stari 18 in 21 let, in Eugenio Esteban, ki ima štiri otroke, fanta, 19 let, in tri deklice, 14, 13 in 5 let. Eugenio živi v provinci Cordoba ... in tja se bo preselila Esther, takoj ko bo uredila vse nujne zadeve za selitev. Seveda to ni ravno preprosto. Ko pa bo enkrat tam, se bo še naprej ukvarjala s Prekmurskim arhivom in tudi nadaljevala z radijsko oddajo, saj ji moderna sredstva komunikacije to omogočajo. Tam ima tudi dobre stike s slovensko družbo in lektorico slovenščine, ki predava na Katoliški univerzi v Cordobi.

V Prekmurskem domu v Bernalu pa se tudi za leto 2020 pripravljajo razne dejavnosti, med njimi tečaj slovenščine s poudarkom na zgodovini, turizmu in kuhinji. Telovadnica seveda deluje naprej - tja zahajajo tudi Neslovenci, tako kot otroško nogometno moštvo, ki na raznih tekmah predstavlja ta dom … in še bodo koline, še druženja.

Esther

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek