Eva Turk

Eva Turk

Objavljeno dne/Published on: 01.03.2021
Avtor članka/Article Author: Rok Fink, foto: osebni arhiv E.T.

Dr. Eva Turk, Slovenka, živi v Oslu. Daleč na severu ... a najdeš jo marsikje, v Buenos Airesu, Ljubljani, Mariboru, na Dunaju, na zaslonu »Euronews-a«. Spoznala sva se v Argentini, po naključju srečala v Ljubljani. Z vami bi delil njeno zgodbo, izkušnje, delovanje ...

Eva Turk is a Slovenian who lives in the Norwegian capital of Oslo. But while she lives far up in the North, she can be found in many different places: from Buenos Aires, Ljubljana, Maribor and Vienna to the Euronews screen. We met in Argentina and ran into each other by coincidence in Ljubljana. I would like to share her story, experience and work with you.

Eva, kako in kdaj si se odločila za Norveško?

Moja pot do Norveške je za razliko od večine ljudi, ki pridejo sem zaradi ljubezni, povsem profesionalna. Že pred tem sem veliko potovala in po končani maturi na 2. Gimnaziji v Mariboru sem se odločila za študij na Dunaju. To me je zaznamovalo, mi odprlo oči v svet in željo po spoznavanju novih kultur in možnosti.

Po študiju sem se odpravila v Barcelono, kjer sem opravila pripravništvo v Svetovni zdravstveni organizaciji, doktorat sem delala v Oulu na Finskem. Moja izobrazba je dokaj specifična, specializirala sem se za management v zdravstvu in tako sem v Barceloni delala na projektu s Slovenijo. Takrat sem pomislila, da v Sloveniji ni veliko ljudi z mojo izobrazbo in se odločila za vrnitev domov. Ostala sem pet let in sodelovala v številnih evropskih projektih. Potem sem dobila štipendijo za izmenjavo z Norveško in za pol leta odšla v Oslo. Vsaj tak je bil načrt. Vendar sem se zaljubila v to državo in način delovanja. Družba je zelo transparentna, vsi se kličejo po imenu, hierahija je skoraj linearna, delo pa učinkovito. Najbolj všeč pa mi je to, da Norvežani zelo cenijo ravnovesje dela in zasebnega življenja. Čeprav so znani po tem, da so hladni, to ni čisto res. Res je, da potrebuješ več časa, da se z nekom zbližaš, ko pa ti uspe, je to globoko prijateljstvo. Izrek pravi, da so Norvežani kot »termoska«: težko jo je odpreti, vendar ko jo odpreš, je notranjost topla. In takšna je moja izkušnja. Zato se je mojega načrtovanega pol leta spremenilo v skoraj osem let.

Eva Turk

Res je, da sem za dve leti odšla iz Osla, ko sem se odločila potovati. Tako sem prišla v BA, kjer sva se spoznala in kjer sem tudi našla svoje izgubljene sorodnike družine Turk. Tam sem kot prostovoljka delala v Hospital de Clínicas José de San Martín. Sicer sem še vedno čisto prava »Štajerka« in tudi ti, Rok, si se v BA naposlušal moje štajerščine.

Kako je bilo z jezikom?

Kar nerodno mi je, da po vsem tem času v Oslu še vedno ne govorim tekoče norveško. Prvih pet let norveščine sploh nisem potrebovala, ker je podjetje, v katerem sem bila zaposlena, zelo mednarodno in jezik delovanja je angleščina. Prav tako je večina mojih prijateljev z vsega sveta, od Argentine, Kolumbije, Meksika do Indonezije in Indije. Tako da je tudi v prostem času angleščina ali španščina glavni jezik komunikacije. Prav tako večina Norvežanov izredno rada govori angleško in kadarkoli slišijo, da se nekdo »matra« z norveščino, preklopijo v angleščino. To je, seveda, lažje za nas, ampak podaljša čas, da začnemo govoriti njihov jezik. Za primerjavo, v Buenos Airesu sem takoj morala začeti govoriti španski jezik, ki ga nisem govorila več kot deset let in v roku enega meseca sem (seveda s predznanjem) lahko popolnoma normalno klepetala s kolegi.

Eva Turk

Kateri je tvoj poklic, študij?

Moja osnovna izobrazba je ekonomija. Vendar sem takoj po končanem študiju naredila MBA iz zdravstvenega managementa in kasneje doktorat znanosti iz zdravstvenih ved. Tako sem večino svoje poklicne poti delala kot raziskovalka zdravstvenih sistemov, zdaj pa sem zaposlena na Medicinski fakuteti Univerze v Oslu, kjer smo začeli delati na ogromnem evropskem projektu za izboljševanje pripravljenosti za predpisane načine zdravljenja.

S čim se ukvarjaš, da te opazijo na medmrežnih povezavah kar na toliko krajih na svetu?

Zdravje in zdravstvo sta vedno aktualna tema. Sama se zadnja leta največ ukvarjam z digitalnim zdravjem in kako lahko le-to pripomore k izboljšavi zdravstvenih sistemov. Tekoče leto je krepko zaznamovano z pandemijo COVID-19 in vso negotovostjo, ki jih prinaša. Ves svet se je obrnil na glavo in v skupini, kjer sem delovala, smo primerjali, kako se različne države odzivajo na ukrepe in kaj se lahko naučimo v Evropi od ukrepov v Aziji. Le-ta se je namreč v preteklosti soočila s SARSom in MERSom in odzvali so se bistveno hitreje kot preostali del sveta.

Ta študija je bila objavljena v reviji The Lancet in je bila zelo odmevna v medijih. Potem se tudi socialni mediji pridružijo. Tudi moje druge dejavnosti verjetno pripomorejo k prepoznavnosti. Trenutno vodim mrežo profesionalnih žensk v Oslu (PWN Norway), ki je del globalne mreže. Tukaj organiziramo dogodke in spodbujamo ter promoviramo vodenje podjetij in raznih organizacij k bolj uravnoteženem zastopanju spolov. To je eden od trajnostnih ciljev Združenih narodov (SDG5) in sama sem velika zastopnica enakopravnosti spolov.

Seveda obiščeš domovino, saj sva se tudi tam srečala; je to pogosto? Ali imaš domotožje, bi se kdaj vrnila?

Letos na žalost manj in sedaj upam, da bo situacija dovolila, da bom lahko božič preživela s starši. Drugače pa se trudim vsaj vsake tri mesece obiskati starše in prijatelje. Prav tako sem z Mariborom povezana tudi profesionalno, saj poučujem predmet Javno zdravje na medicinski fakulteti in tako tudi na nek način poskušam študentom prenesti izkušnje iz drugih držav. Vrnila se po vsej verjetnosti ne bom. Poskusila sem takrat, ko sem prišla iz Argentine, vendar mi je način dela in razmišljanja postal tako tuj, da se nisem mogla spet navaditi in sem se odločila, da bom raje ostala na Norveškem.

Eva Turk

Kakšno sliko pa imajo na Norveškem o Sloveniji, morda bi tudi znala povedati, še kje drugje po svetu?

Slovenija je tako majhna, da moram velikokrat tudi Evropejcem točno opisati, kje leži in neštetokrat so me postavili v Slovaško. Tako sem začela uporabljati slogan: SLOVEnia is the only country that has LOVE in its name. Potem si ljudje zapomnijo. Drugače pa Norvežani poznajo Slovenjio zaradi narave in prekrasnih planin, ker zelo radi planinarijo in, seveda, po naših športnikih in smučarskih asih kot sta npr. Petra Majdič in Peter Prevc.

Slovenci smo res povsod ... so poleg tebe še drugi rojaki v Oslu ali po državi?

Ja, res je. In skupina na Norveškem raste. Pred nekaj leti so ustanovili društvo Triglav, kjer za kulturni dan organizirajo srečanje in imajo seznam Slovencev na Norveškem. Vendar nismo tako tesno povezani kot na primer Slovenci v Argentini.

Načrte imaš seveda vedno – kakšen izziv, podvig načrtuješ trenutno?

Ja, res je. Kar nekaj podvigov. Ustanovila sem fundacijo SanAstra, kjer se želimo ukvarjati z dvigovanjem zdravstvene in digitalne zdravstvene pismenosti posameznikov. Tukaj upamo na projekte, kjer bomo lahko sodelovali z lokalnimi skupnostmi, predvsem v državah bivše Jugoslavije, in omogočili pacientom boljše razumevanje zdravstvenih obravnav in možnosti samooskrbe.

Prav tako sem delegat pri Rdečem križu in lani sem bila v misiji v urgentni bolnici v begunskem kampu Al-Hol v Siriji. Ob katastrofah nas delegate RK pokličejo in če imamo možnost, nas pošljejo na krizno območje. Upam, da teh klicev v prihodnosti ne bo veliko.

Eva Turk

Osebno si želim, da bi spet lahko več potovala. Moj načrt je bil z mamo obiskati Antarktiko in kraljeve pingvine, vendar bo to moralo počakati še kako leto.

Hvala lepa Eva!

Več o Evi: www.linkedin.com/in/evaturk

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek