Tehniški muzej Slovenije: v sedemdeseta leta z mladeniškim korakom

Technical Museum of Slovenia: 70 years old and still going strong

Objavljeno dne/Published on: 15.06.2021
Avtor članka/Article Author: Blanka Markovič Kocen

Tehniški muzej Slovenije, kraj, kjer si tehniška dediščina in narava podajata roki in spletata številne zgodbe med Titovimi vozili in svetovnim prvakom med medvedi, je letos zaznamoval 70 let delovanja. O ključnih mejnikih razvoja muzeja v tej dolgi dobi delovanja, poslanstvu, zbiranju gradiva in še marsičem smo se pogovarjali z mag. Uršo Vodopivec, ki v muzeju že vrsto let skrbi za stike z javnostmi.

The Technical Museum of Slovenia is a place where technical heritage and nature intersect and intertwine to create captivating stories about Tito's vehicles and the world champion among bears. This year, the Museum is celebrating 70 years since its establishment. We discussed the Museum's historic milestones, its mission, collection of exhibits and other activities with Urška Vodopivec, who has been handling the Museum's public relations for a number of years.

Tehniški muzej Slovenije, ki je nastal s ciljem zbiranja, varovanja in raziskovanja gradiva, povezanega z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh, je bil ustanovljen 3. aprila 1951. »Prve muzejske zbirke – to so bile gozdarstvo, lesarstvo in lovstvo – so bile za javnost odprte 25. oktobra 1953, danes pa so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, vodnih pogonov, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva, obdelave kovin in elektrotehnike. Poleg muzeja v Bistri imamo razstavne prostore še v Polhovem Gradcu, kjer je Muzej pošte in telekomunikacij. Muzejske zbirke so na ogled tudi na gradu Bogenšperk, v Muzeju Tomaža Godca, oglednem depoju v Soteski, Muzejski zbirki IMV in Depojih državnih muzejev v Pivki,« pove Vodopivčeva in dodaja, da je težko izbrati pomembne dogodke iz pestre zgodovine muzeja. »Če jih izpostavim nekaj: v času, ko je bil direktor muzeja Marjan Vidmar, 1963–1994, so se izjemno povečale razstavne površine muzeja, poleg tega so se razvili samostojni oddelki, ki obstajajo še danes: gozdarski, lesarski, lovski, ribiški, elektro-strojni, tekstilni, kmetijski in prometni.

V Polhograjski graščini je od junija 2008 na ogled prenovljeni Muzej pošte in telekomunikacij, ki je od leta 1985 do 2008 deloval v Starološkem gradu. Projekt je rezultat dolgoletnega sodelovanja med Ministrstvom RS za kulturo, Pošto Slovenije, Telekomom Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije. Leta 2010 smo pridobili prva večja evropska projekta »A Taste of Europe« in »Central European Science Adventure« (CESA). Od takrat stalno sodelujemo v različnih evropskih projektih. V letu 2012 smo s pomočjo sponzorskih sredstev pridobili Malo hidroelektrarno Bistra. 2017. smo trije državni muzeji, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije, odprli ogledni depo v Pivki, ki deluje v okviru tamkajšnjega Parka vojaške zgodovine.«

TMS

V muzeju pošte in telekomunikacije lahko preizkusite pvo avtomatsko centralo v Kraljevini SHS, foto Blaž Zupančič

Stalne zbirke Tehniškega muzeja Slovenije se še vedno širijo, konec leta 2006 so odprli tiskarski oddelek, 2015. razstavo letalskih modelov in maket slovenskih konstruktorjev ter 2019. »Mašine za kovine«. Vsako leto v muzeju prirejajo tudi občasne razstave, katerih namen je predstavitev bogate tehniške dediščine

Po besedah sogovornice je v muzeju enajst kustosov raznovrstnih strok, od fizika do etnologinje, zgodovinarke, strojnika itd. »Poleg tega so bistveni za naš obstoj restavratorji in konservatorji, sodelavke, ki skrbijo za pedagoško-andragoške programe, ter vse podporne službe in vodstvo. Pri snovanju razstav in programov pa sodelujemo tudi z zunanjimi strokovnjaki.«

TMS

Zbirka protokolarnih vozil, foto Jaka Blasutto

Poslanstvo TMS

Poslanstvo TMS je zbiranje, ohranjanje in razstavljanje predmetov tehniške dediščine s poudarkom na proizvodih domačega znanja in tistih, ki so bistveno vplivali na življenje Slovencev ali so kakorkoli značilni za slovenski prostor; pregled nad stanjem premične tehniške dediščine na terenu in sodelovanje s sorodnimi ustanovami pri izvajanju te naloge; širjenje tehniške kulture, popularizacija znanosti in tehnike ter predstavljanje najnovejših razvojnih dosežkov doma in v svetu; raziskovanje zgodovine znanosti in tehnike ter predstavljanje novih dognanj znanosti; promocija Slovenije s predstavitvijo največjih dosežkov slovenskih raziskovalcev in tehnikov ter prikazom najuspešnejših slovenskih industrijskih panog; preučevanje in spremljanje vplivov tehnološkega razvoja na človeka in naravo ter širjenje ekološke ozaveščenosti.

TMS

Predstavitev vodnih pogonov v Bistri, foto Blaž Zupančič

»Pri našem delovanju sledimo zbiralni politiki,« poudari Vodopivčeva in nadaljuje: »V zbirke Tehniškega muzeja sodijo predmeti tehniške dediščine, ki so proizvod slovenskega znanja in slovenske ustvarjalnosti; ki so jih izdelali, zasnovali ali načrtovali Slovenci, ki so živeli in delovali v tujini; ki so bili izdelani v tujini, a so odločilno vplivali na življenje ali navade Slovencev; ki so pomembni z zgodovinskega, etnološkega ali sociološkega vidika, pomenijo pomembno tehnološko izboljšavo v svetovnem merilu ali so po kakršnem koli drugem merilu edinstveni in jih je mogoče označiti kot svetovno tehniško dediščino.«

Po besedah sogovornice bi težko izbrali najdragocenejše, saj vsak predmet, ki ga hranijo, predstavlja pomemben košček tehniške dediščine. Nekaj predstavnikov posameznih zbirk predstavljajo na muzejski spletni strani. »Veliko predmetov nam ljudje sami ponudijo, druge pa iščemo na terenu in v sodelovanju z drugimi muzeji,« pojasnjuje.

Obiskovalci muzeja

Med obiskovalci Tehniškega muzeja Slovenije je veliko šolskih skupin, ki pa jih v letošnjem letu zelo pogrešajo, ter družin. Največ obiska je s strani osnovnošolcev zadnje triade. »Ponujamo širok nabor delavnic za vrtčevske, osnovnošolske in srednješolske skupine, ki so prilagojene učnim načrtom. Med prikazi je še vedno najbolj obiskan program Ukročena elektrika, Poizkusi Nikole Tesle. Zelo dobro so obiskani tudi Dnevi znanosti in tehnike, ki potekajo preko celega leta in jih organiziramo v sodelovanju z različnimi izobraževalnimi ustanovami,« pojasnjuje Urša Vodopivec in dodaja, da največ zanimanja pritegnejo razstave, ki pokrivajo tematike, ki so ljudem blizu ali pa so popularne

Tehniški muzej Slovenije je državni muzej, tako da je njegov glavni financer Ministrstvo RS za kulturo, pridobivajo pa tudi sredstva iz raznih državnih in evropskih projektov.

»Korona čas« v TMS

»V času epidemije ocenjujem, da smo bili zaprti skupno več kot pet mesecev. V obdobju karantene smo okrepili dejavnost na spletu. Na muzejski spletni strani smo izpostavili virtualne vsebine in v rubriko Zanimivosti dodajali vsebine, ki so predstavljale naše delo. V duhu nedavno zaključenega evropskega projekta Sounds of Changes smo izvedli projekt Zvoki v času koronavirusa. Poskušali smo ujeti neponovljive trenutke, ko so zvoki narave preglasili mestni vrvež. Posneli smo tudi zvočno krajino Bistre v času zaprtja muzeja. V enoti Muzej pošte in telekomunikacij smo za osnovnošolske učitelje pripravili spletno učno gradivo za izvedbo tehniškega dne na daljavo za tri različna starostna obdobja (www.tms.si/skupine-za-otroke-mpt/). Tema tehniškega dne na daljavo je še posebej aktualna v današnjem času, saj obravnava prav sporazumevanje na daljavo skozi čas. Za učitelje in družine smo pripravili tudi številne spletne delavnice, ki smo jih poimenovali kratkočasnice. Začeli smo zbirati fotografsko gradivo za razstavo o svetlobi. Na družbenem omrežju Facebook (www.facebook.com/TehniskiMuzejSlovenije) smo uvedli nove vsebine, med drugimi ponedeljkovo kratko video predstavitev posamezne zbirke; dvakrat tedensko rubriko »Ugani, če moreš, morda pa veš … «; četrtkovo nalogo za radovedne in vedoželjne; petkov izbor zanimivih muzejskih predmetov; sobotno nalogo za najmlajše. Objavljali smo tudi druge zanimivosti, vezane na naše zbirke, in s predstavitvijo predmetov odštevali dneve do našega 70. rojstnega dne. Na splet smo preselili odprtje razstave »Tehnika za šport« in nekatere druge dogodke,« sogovornica opisuje delovanje muzeja v času omejitev za preprečevanje širjenja covid-19.

TMS

Prvi ljubljanski tramvaj iz leta 1901, foto Jaka Blasutto

Z vami že 70 let

Ob jubileju so pripravili panojsko razstavo fotografij »Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021,« ki je bila na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani in od 3. aprila do konca leta v Bistri, e-razstavi »Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021« in »70 let TMS: Prerez muzejske aktivnosti skozi zbirko plakatov«, manjšo razstavo »Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomočki«, dogodkom »Praznujmo skupaj na spletu« ter rubriko na muzejski Facebook strani »Odštevajte z nami! 70 dni do našega 70. rojstnega dne«. V okviru praznovanja so razpisali tudi natečaj »Podari znamko Sloveniji za rojstni dan«

»Žal je praznični program, ki smo ga poimenovali »Praznujmo skupaj!« in je bil na ta dan načrtovan v muzeju v Bistri ter v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, zaradi zaprtja države v živo odpadel, smo pa jubilej obeležili s spletnimi dogodki. Vsebine so še vedno dostopne na strani: ww.tms.si/2021/04/02/praznujmo-skupaj-na-spletu/ Vse dejavnosti, ki smo jih pripravili ob jubileju, so predstavljene na spletni strani: www.tms.si/70-let-tms/« pojasnjuje sogovornica.

Kustos mag. Vladimir Vilman, muzejski svetnik, o TMS desetletje pozneje … 

»Čez deset let vidimo stalne zbirke TMS zanesljivo znotraj muzejskega kompleksa v Bistri pri Vrhniki, saj se nam obeta gradbena prenova muzejskega kompleksa. Osrednji objekt nekdanjega kartuzijanskega samostana je kulturni spomenik državnega pomena v lepem ruralnem okolju na stičišču ljubljanskega barja in kraškega gozdnatega hribovitega sveta in je kot tak, tudi zaradi bogatih vodnih virov, unikaten za muzejsko predstavitev tehniške tematike v evropskem prostoru. Možnost pridobitve evropskih sredstev za gradbeno obnovo objekta posledično terja tudi prizadevanja celotnega kolektiva za vsebinsko prenovo sedanjih zbirk, kar v polni meri tudi že poteka. Osnovni namen je, da podamo čim širši in globlji vpogled na zgodovinski razvoj tehnike pri nas in ga s pomočjo eksponatov, ki jih hranimo, čim sodobneje in privlačneje predstaviti širši javnosti.

TMS

Gozdarski oddelek, foto Jaka Blasutto

Prihodnost TMS je po našem mnenju, natančneje, prepričanju, pestra, večplastna in obetajoča v vseh pogledih. Interes strokovne in širše javnosti za kulturo, torej tudi za tehniško dediščino, se krepi, bliskovit tehnološki razvoj pa jo z vsakim dnem bolj in bolj bogati. Čez nekaj desetletij bo TMS najverjetneje močan informacijski center snovne tehniške kulture, ki bo med svojimi zidovi hranil manjše število najprestižnejših eksponatov in bo v svojem poslanstvu matičnega javnega zavoda za tehniško dediščino na Slovenskem po vsej državi razprl bogato mrežo dislociranih zbirk, ki bodo nosilci prikazov pestre podmnožice številnih zvrsti tehniške snovne kulture na naših tleh.«

Nazaj na prejšnjo vsebinoNatisni članek